Novice


Novice

Jesenska napoved 2020: Upad BDP kot posledica močnega krčenja aktivnosti v drugem četrtletju bo letos globok, a malo manjši od poleti predvidenega; prihodnje leto rast, hitrost okrevanja negotova in odvisna od epidemioloških razmer

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Jesenski napovedi za letos predvidevamo 6,7-odstotni upad BDP. Od junija so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice za letos nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti in zlasti z dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega gospodarstva so se v obdobju od maja do julija precej izboljšali tudi kazalniki zaupanja. To bo, kljub ponovnemu manjšemu upadu nekaterih kazalnikov v zadnjih tednih, vplivalo na nekoliko manjši letni upad BDP od predvidenega v Poletni napovedi. Globokemu upadu v drugem četrtletju bo tako sledilo povečanje aktivnosti, ki pa bo ob prisotnosti virusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih. Negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, ostaja visoka. Morebitno nenadzorovano širjenje virusa in s tem možnost obsežnejšega zaprtja določenih dejavnosti, bi lahko privedlo do globljega padca BDP in predvsem počasnejšega ter dolgotrajnejšega okrevanja. V primeru uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa oziroma skorajšnje razpoložljivosti cepiva ali zdravila za široko uporabo, pa obstaja možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od predvidenega.

Gospodarska aktivnost evrskega območja okreva po izrazitem, skoraj 9-odstotnem upadu v prvi polovici leta (padec v drugem četrtletju je bil skoraj 15 %), a v večini dejavnosti ostaja precej pod ravnjo pred epidemijo koronavirusa. Napoved upošteva razpoložljive podatke o tekočih gospodarskih gibanjih, sprejete ukrepe ekonomskih politik in zadnje napovedi mednarodnih institucij (objavljene do 8. septembra) za trgovinske partnerice Slovenije. Te v svojih osrednjih scenarijih obvladovanja širjenja koronavirusa večinoma pričakujejo, da bo okrevanje posameznih članic evrskega območja postopno, hitrost okrevanja pa precej različna, s hitrejšim odbojem v državah, ki imajo večji delež industrijskih dejavnosti. Prisotnost virusa bo namreč vplivala na ohranjanje nekaterih omejitvenih ukrepov, kar bo imelo večji negativen vpliv na storitve, predvsem na turizem, zato se zlasti v teh dejavnosti ne predvideva hitre vrnitve na ravni pred izbruhom epidemije. Številni gospodarski kazalniki za tretje četrtletje že nakazujejo, da se okrevanje po izrazitem aprilskem upadu nadaljuje, vendar zagon rasti ob visoki negotovosti zaradi poslabšanja epidemiološke slike v številnih partnericah v zadnjih tednih slabi, kar kaže, da lahko pričakujemo nadaljnja nihanja gospodarske aktivnosti. 

V Jesenski napovedi UMAR, ki smo jo pripravili v prvi polovici septembra, za letos predvidevamo 6,7-odstotni upad BDP, ki mu bo v naslednjih dveh letih sledilo okrevanje, pri čemer bo gospodarska aktivnost predvidoma šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo. »Od junija so se namreč napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice za letos nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti in zlasti z dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega gospodarstva so se v obdobju od maja do julija precej izboljšali tudi kazalniki zaupanja. To bo, kljub ponovnemu manjšemu upadu nekaterih kazalnikov v avgustu, vplivalo na nekoliko manjši letni upad BDP od predvidenega v Poletni napovedi,« je pojasnila direktorica UMAR Maja Bednaš in dodala: »Sprejeti obsežni ukrepi so znatno ublažili še bolj negativne gospodarske posledice, saj bi bil upad BDP brez ukrepov po oceni UMAR za vsaj 3 odstotne točke globlji.«

K upadu BDP bo letos prispeval upad dodane vrednosti v številnih dejavnostih, ki bo posledica občutnega krčenja aktivnosti v prvi polovici leta, zlasti v drugem četrtletju. Po zamejitvi epidemije in sproščanju najstrožjih zaščitnih ukrepov se je začelo okrevanje gospodarske aktivnosti, ki pa bo, ob prisotnosti virusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov v Sloveniji in trgovinskih partnericah, postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost bo letos predvidoma najbolj upadla v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah, v storitvah hotelskih nastanitev in prometu. Nekoliko manjši, a še vedno občuten bo tudi padec v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domačih zajezitvenih ukrepov letos pričakujemo velik upad izvoza in uvoza. Ob veliki negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve, se bodo občutno skrčile tudi investicije, zlasti v opremo in stroje. Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v času karantene, povečane negotovosti in previdnostnega varčevanja bo močneje upadla tudi zasebna potrošnja, čeprav bo razpoložljiv dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani. Državna potrošnja se bo v kriznih razmerah prehodno okrepila. Pričakujemo, da se bo ob predpostavki obvladovanja koronavirusa, ki ne bi zahtevalo ponovnega obsežnejšega zapiranja dejavnosti, postopno okrevanje v naslednjih dveh letih nadaljevalo, vendar bo različno hitro po dejavnostih. 

Zaostrene gospodarske razmere vplivajo tudi na trg dela. Do izrazitega medletnega padca števila delovno aktivnih in porasta registriranih brezposelnih je prišlo zlasti aprila. S postopno odpravo zajezitvenih ukrepov oziroma z zagonom večine dejavnosti in s sprejetjem interventne zakonodaje na področju dela so se razmere do sredine leta vidno stabilizirale. »Sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest in njihovo podaljšanje je vidneje ublažilo poslabšanje razmer na trgu dela, zato bosta letos padec zaposlenosti in rast brezposelnosti manjša, kot bi bila sicer glede na upad BDP,« je poudarila Maja Bednaš. Brez ponovnega podaljšanja ukrepov bi bilo povprečno število brezposelnih v zadnjem letošnjem četrtletju ponovno medletno višje. Ob predpostavki okrevanja gospodarstva se bodo razmere na trgu dela tekom naslednjega leta postopno izboljševale. 

Tveganja in možnosti za hitrejšo rast so močno povezana z epidemiološkimi razmerami 

Shematični prikaz posledice poslabšanja epidemioloških razmer in trajnejše zajezitve širjenja virusa

 

Negotovost in tveganja za še večji upad BDP, povezana z negotovimi epidemiološkimi razmerami in možnostjo ponovne uvedbe strožjih zajezitvenih ukrepov, ostajajo visoka. V Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah je v zadnjih tednih prišlo do povečevanja okužb, ki ga države obvladujejo s stopnjevanjem zajezitvenih ukrepov. Morebitno nenadzorovano širjenje virusa in s tem možnost obsežnejšega zaprtja določenih dejavnosti bi lahko znova močno ohromilo poslovanje v storitvenih dejavnostih in industriji. »Če do tega pride letos, bi se padec BDP lahko poglobil še za 2 odstotni točki, stečaji in višja brezposelnost pa bi vplivali tudi na počasnejše in dolgotrajnejše okrevanje v prihodnjih letih«, je na tveganje opozorila Maja Bednaš. V primeru uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa oziroma skorajšnjega razvoja in razpoložljivosti cepiva ali zdravila za široko uporabo pa obstaja tudi možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od predvidenega v osrednjem scenariju.

Back