Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 9. do 13. maja 2022: predelovalne dejavnosti, plačilna bilanca in gradbeništvo

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je v prvem četrtletju letošnjega leta ostala na ravni preteklega četrtletja, medletno pa je bila še naprej precej višja. V gradbeništvu se je, po postopnem zniževanju v lanskem letu, vrednost opravljenih del v prvem četrtletju močno okrepila, po daljšem času tudi v gradnji nestanovanjskih stavb. Še naprej se v gradbeništvu povečujejo stroškovni pritiski. Saldo tekočega računa plačilne bilance se je ob visokem domačem trošenju in poslabšanih pogojih menjave v prvem četrtletju, po večletnem presežku, prevesil v primanjkljaj. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je v prvem četrtletju letos ostala na ravni preteklega četrtletja. Umiritev rasti je bila posledica upada aktivnosti v prvih dveh mesecih leta, saj se je v marcu okrepila. V prvem četrtletju so upadle tako visoko kot srednje visoko tehnološko zahtevne panoge, obseg proizvodnje v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je povečal. Medletno je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti v prvem četrtletju višja za 5.8 %, kar je nekoliko manjša rast kot v preteklem četrtletju. Visoke medletne rasti so bile zabeležene predvsem v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah, povečanje obsega proizvodnje v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je bilo zelo skromno. To je posledica nadaljevanja neugodnih razmer v avtomobilski industriji, ki je v prvem četrtletju medletno zopet utrpela močan upad obsega proizvodnje; k temu so pripomogle tudi težave večjega slovenskega proizvajalca avtomobilov.

Tekoči račun plačilne bilance je po desetih letih presežkov v prvem letošnjem četrtletju izkazoval primanjkljaj. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave, ki se je iz presežka prevesil v primanjkljaj, saj je bila ob okrepljenem domačem trošenju in poslabšanih pogojih menjave rast uvoza hitrejša od izvoza blaga. Ocenjujemo, da so poslabšani pogoji menjave v prvem letošnjem četrtletju k medletni spremembi blagovnega salda (1.030 mio EUR) prispevali 200 mio EUR. K primanjkljaju tekočih transakcij so nekoliko prispevali še neto odlivi primarnih dohodkov, predvsem zaradi večjih plačil davkov na proizvode v proračun EU. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, predvsem pri potovanjih in transportnih storitvah. Medletno nižji pa je bil primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Dvanajstmesečni presežek tekočega računa plačilne bilance je marca znašal 792 mio EUR (1,4 % ocenjenega BDP). 

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del se je gradbena aktivnost v prvem četrtletju povečala. Po postopnem zniževanju v letu 2021 se je v začetku letošnjega leta vrednost del povečala in marca presegla vrednost iz lanskega marca za 12,3 %. Po daljšem času se je v prvem četrtletju aktivnost močno povečala v gradnji nestanovanjskih stavb; to je tudi segment gradbeništva, ki se je lani najbolj skrčil. Povečala se je tudi gradnja stanovanjskih stavb in inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih pa se je malce znižala. 
Še naprej se povečujejo stroškovni pritiski. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) se je marca dodatno povečal, na 17,6 %, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. Aprila je po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu več kot 70 % podjetij kot omejitveni dejavnik izpostavilo visoke stroške materiala, več kot 40 % podjetij pa pomanjkanje materiala. Vrednosti obeh kazalnikov so se močno povečale v zadnjem letu in aprila dosegle najvišje ravni v zadnjih dvajsetih letih.
 

Back