Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 4. do 8. oktobra 2021: davčno potrjevanje računov, promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah, poraba elektrike, registrirane brezposelne osebe in drugi grafi

Visokofrekvenčni kratkoročni kazalniki so septembra v več dejavnostih kazali na nadaljevanje rasti, negotovost ostaja visoka. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja v drugi polovici septembra višja kot v enakem obdobju pred epidemijo, negotovost, povezana z nadaljnjim razvojem epidemije covida-19 in z uvedbo pogoja PCT, je vplivala na upočasnitev medletne rasti. Promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah je septembra ostal primerljiv enakemu obdobju pred epidemijo, v zadnjih mesecih pa se je upočasnila rast porabe elektrike. To je povezano predvsem z industrijsko porabo, ki ob težavah z dobavo materialov in motnjami v proizvodnji zaostaja za ravnmi pred epidemijo. Septembra se je ob velikem povpraševanju po delovni sili nadaljevalo upadanje števila brezposelnih, ki jih je bilo konec meseca 21,1 % manj kot pred letom in 5,3 % manj kot v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Ob večjih nihanjih v zadnjih mesecih, ki so bila predvsem povezana z motnjami dobave surovin in izvozom vozil, blagovna menjava z državami EU ostaja visoka in opazno presega vrednosti izpred začetka epidemije. 

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 19. septembrom in 2. oktobrom medletno višja za 6 % in podobna kot v enakem obdobju leta 2019. Medletna rast se je glede na rast v prejšnjih dveh tednih močno upočasnila (iz 11 oz. 6 %), kar je bila zelo verjetno posledica uvedbe PCT pogoja za uporabnike večine storitev oz. dejavnosti. Več kot prepolovila se je medletna rast v trgovini (na 4 %), predvsem zaradi zmanjšanja v trgovini na drobno, ki pomeni skoraj polovico vse skupne prodaje. Uvedba pogoja PCT je vplivala tudi na zmanjšanje prodaje v nekaterih drugih dejavnostih kot npr. nastanitvenih dejavnostih, strežbi jedi in pijač ter športnih dejavnostih, kar se je izkazalo v precejšnjem zmanjšanju rasti glede na enako obdobje leta 2019. Kljub temu je medletna rast pri omenjenih storitvah ostala visoka (okoli 20 %), kar pripisujemo povečanemu obisku tujih in domačih turistov in izletnikov (tudi zaradi nizke prodaje oz. osnove lani) ter nadaljevanju unovčevanja bonov.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil septembra medletno večji za 11 %, po prilagoditvi za delovne dneve pa praktično enak kot v septembru pred epidemijo. Ob enakem številu delovnih dni je visoko medletno preseganje lanskega septembrskega prometa še vedno povezano z nizko osnovo, to je manjšim prometom med obema valoma epidemije lani. Glede na september 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil za skoraj 6 % večji. K temu je pomembno prispeval delovni dan več, po prilagoditvi za različno število delovnih dni pa je bil letošnji september za okoli 1 % večji kot pred epidemijo. Tudi razmerje prevozov med domačimi in tujimi tovornjaki se ni bistveno spremenilo in ostaja pri 40 : 60.

Septembra je bila poraba elektrike medletno nižja za 2 %, glede na september 2019 pa za 4 %. Ocenjujemo, da je zaostanek povezan z industrijskim delom porabe zaradi težav pri dobavah vhodnih materialov in s tem motnjami v proizvodnji. V naših glavnih trgovinskih partnericah je bila poraba medletno opazno višja na Hrvaškem (5 %), kar povezujemo z boljšo turistično sezono od lanske, višja je bila tudi v Italiji (1 %) in Nemčiji (2 %). V Avstriji in Franciji je bila medletno nižja za 4 oz. 1 %. Glede na september 2019 sta nižjo porabo beležili Avstrija in Italija (obe 3 %), v preostalih partnericah pa je bila približno enaka takratni.

Upadanje števila brezposelnih se je nadaljevalo tudi septembra. Konec septembra je bilo brezposelnih 66.122 oseb, kar je 4,6 % manj kot konec avgusta in 21,1 % manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo za 5,3 % manj tudi v primerjavi s koncem septembra leta 2019. V prvih devetih mesecih letos je bil priliv v brezposelnost manjši kot v letu 2019. Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih mesecih zmanjšuje, a ostaja večji od priliva, s čimer se nadaljuje upad števila brezposelnih. Med brezposelnimi se je v prvih štirih mesecih povečevalo število dolgotrajno brezposelnih, v zadnjih mesecih pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili njihovo število ponovno nekoliko znižalo. V prvih devetih mesecih letos je bilo dolgotrajno brezposelnih povprečno 41.206 oseb, kar je za 9,5 % več kot v enakem obdobju lani in za 7,1 % več kot leta 2019. Med dolgotrajno brezposelnimi je nekoliko več kot polovica takšnih, ki so brezposelni več kot dve leti.

Blagovna menjava se je avgusta ponovno povečala in opazno presega vrednosti izpred začetka epidemije. Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesečnih nihanj menjave z državami EU, ki so bila po naši oceni povezana predvsem z izvozom vozil. Motnje v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje elektronskih vgradnih komponent, so v zadnjih mesecih namreč močno vplivale na avtomobilsko in z njo povezano industrijo v Sloveniji in naših glavnih partnericah. Sicer se nadaljujejo ugodna gibanja večine glavnih skupin proizvodov (kemični izdelki, stroji in naprave brez vozil, kovine), ki opazno presegajo ravni izpred začetka epidemije. Močneje se v zadnjih mesecih zlasti povečuje izvoz kovin in kovinskih izdelkov, kar poleg količinsko večjega izvoza povezujemo tudi z naraščajočimi cenami surovin na svetovnih trgih. Izvozna pričakovanja so se septembra nekoliko znižala, kar je povezano predvsem z motnjami pri dobavi surovin in daljšimi dobavnimi roki, naročila pa ostajajo precej višja kot normalno. Na strani uvoza ostaja visok predvsem uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo.

Back