Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 27. do 31. decembra 2021: cene življenjskih potrebščin, prodaja na osnovi davčno potrjenih računov, prihodek v trgovini in drugi grafi

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra nadalje okrepila in je znašala 4,9 %. K inflaciji so v razmerah hitrega okrevanja, poleg višjih cen energentov, prispevale tudi motnje v dobavnih verigah; postopno se krepijo cene hrane, poltrajnega in trajnega blaga. V trgovini je prihodek od prodaje že oktobra v večini panog presegel raven iz enakega obdobja 2019, med tržnimi storitvami je le še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah močno zaostajal za ravnmi izpred epidemije. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa je bila skupna prodaja ob koncu leta malo pod primerljivo ravnjo 2019.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je tudi decembra lani okrepila, na 4,9 %. K inflaciji so še vedno največ prispevale višje cene energentov in težave v dobavnih verigah. Medletna rast cen naftnih derivatov se je konec leta, ob tekočem padcu cen nafte na mednarodnih trgih in odločitvi vlade o ponovni regulaciji marž pri kurilnem olju, sicer nekoliko upočasnila, a je bila še vedno približno 30-odstotna. Nadaljevalo pa se je pospešeno naraščanje cen toplotne energije, ki so bile decembra na medletni ravni višje že za 70 %. Konec preteklega leta so bile ob nižji osnovi in izraziti mesečni rasti (2,1 %) medletno precej višje tudi cene hrane (za 4 %). Zaradi rasti cen avtomobilov se še vedno krepijo tudi cene trajnega blaga, ki so bile medletno višje že za 6,5 %, cene poltrajnega blaga pa so bile višje za 4,8 %. Medletna rast cen storitev se je konec preteklega leta ohranila na doseženih ravneh (1,5 %).

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 12. in 25. decembrom medletno višja za 27 % in za 1 % manjša kot v enakem obdobju leta 2019. Medletna rast je bila v primerjavi z rastjo v prejšnjih dveh tednih manjša, kar je bila predvsem posledica višje osnove zaradi prehodne delne sprostitve omejitev pri poslovanju med 15. in 23. decembrom 2020. To se je predvsem odrazilo v nižji medletni rasti prihodka v trgovini in nekaterih osebnih storitvah. Še vedno pa je bila medletna rast zelo visoka v dejavnostih, ki so bile leta 2020 v tem obdobju skoraj v celoti zaprte – to so bile predvsem storitve, povezane s turizmom. Skupna prodaja je bila tokrat nekoliko manjša kot v enakem obdobju leta 2019, potem ko jo je v preteklih mesecih že presegala. V trgovini je bila podobna kot v enakem obdobju pred začetkom epidemije, v drugih storitvah pa je zaostanek za predkrizno ravnjo ostal visok (v gostinstvu 30 %, v kulturnih in razvedrilnih storitvah ter pri igrah na srečo 50 %, v potovalnih agencijah pa 70 %).

Prodaja v trgovini se je oktobra tretji mesec zapored povečala. Medmesečna rast je bila predvsem posledica visoke rasti v trgovini na drobno, kjer se je poleg stabilnega povišanja prodaje neživil in živil kar za tretjino okrepil prihodek v trgovini z motornimi gorivi. Zaradi nizke prodaje po razglasitvi epidemije oz. omejitev pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev v oktobru 2020, se je prihodek v tej dejavnosti medletno skoraj podvojil; skoraj za tretjino pa je bil višji tudi od oktobra 2019. Skupaj je bil prihodek v trgovini v oktobru medletno višji za 12 % in za 4 % višji kot v oktobru 2019. Izmed glavnih panog je ostal manjši le v trgovini z motornimi vozili. Po predhodnih podatkih se je novembra prodaja v tej panogi povečala, v trgovini na drobno pa malenkostno zmanjšala. 

Oktobra se je realni prihodek tržnih storitev zmanjšal. Po petih mesecih rasti se je glede na predhodni mesec znižal za 1,7 %, medletno pa je bil večji za 16,8 %. Prihodek se je najbolj znižal v strokovno-tehničnih dejavnostih predvsem zaradi  ponovnega zmanjšanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Na visoki ravni se je ohranil prihodek v prometu, gostinstvu in v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je v potovalnih agencijah sicer ponovno okrepil, v zaposlovalnih pa zmanjšal. Rast prihodka se je nadaljevala le v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih kot posledica večje prodaje računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Prihodek je bil oktobra medletno višji v vseh tržnih storitvah, glede na isti mesec leta 2019 pa je močno zaostajal le še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 46 % oz. 22 %).

Donosnosti do dospetja obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani nekoliko zvišale, a še naprej ostajajo na zelo nizki ravni. Na višjo donosnost do dospetja državnih obveznic je vplivala nadaljnja rast inflacije v evrskem območju in odločitev ECB o postopnem zmanjševanju ukrepov ekspanzivne denarne politike. Donosnost do dospetja slovenske obveznice je bila v četrtletju 0,25 %. Razmik do nemške obveznice pa je bil z 49 b. t. približno za 15 b. t. višji kot v predhodnem četrtletju, kar je primerljivo z obdobjem pred izbruhom epidemije.

Back