Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 20. do 24. decembra 2021: gospodarska klima, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, plače in drugi

Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki se je konec leta nekoliko izboljšalo, vendar je ostalo nižje kot v predhodnem četrtletju. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej hitro krepijo, k medletni rasti pa v največji meri prispevajo cene v skupini surovin. Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja visoka. Ocenjujemo, da je k temu prispeval predvsem dvig minimalne plače na začetku leta, deloma pa tudi vračanje oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev in pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih. Medletna rast plač v javnem sektorju pa se je v drugi polovici leta močno znižala (prenehanje izplačevanja nekaterih dodatkov povezanih z epidemijo). Ob razmeroma visokem prometu na trgu nepremičnin se je rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju še pospešila.

Kazalnik gospodarske klime se je decembra  zvišal, njegova povprečna vrednost v zadnjih treh mesecih pa nakazuje upočasnitev gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. Na mesečni ravni se je zaupanje zvišalo v večini dejavnosti in med potrošniki. S tem je decembra zaupanje ostalo precej višje kot v enakem obdobju lani, v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu pa je bilo višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Kljub izboljšanju v zadnjih dveh mesecih pa je bilo v primerjavi s predhodnim četrtletjem v večini dejavnosti zaupanje nižje. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov), v trgovini na drobno in med potrošniki pa z negotovostjo v zvezi z epidemičnimi razmerami in ukrepi. V drugo smer izstopa razpoloženje v gradbeništvu, ki se je v zadnjem četrtletju opazno povečalo in močno presega dolgoletno povprečje.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej krepijo in so bile na medletni ravni novembra višje za skoraj desetino. Cene naraščajo v vseh namenskih skupinah, tako na domačem kot na tujih trgih. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene v skupini surovin, ki so bile medletno višje za približno 15 %. Rast cen proizvodov za investicije se je v zadnjih treh mesecih ustalila okrog 8,5 %. Povečale so se tudi cene energentov, kljub krepitvi v zadnjih dveh mesecih pa njihova medletna rast na domačem trgu ostaja razmeroma nizka (3,7 %). Ob ozkih grlih v proizvodnji, dražjih surovinah in energentih pa so se novembra izraziteje kot v preteklih mesecih povišale cene blaga za široko porabo, ki so bile medletno sicer višje za 3 %. Nekoliko bolj so se povišale cene v skupini trajnega blaga, ki so bile višje za približno 4 %, medletna rast cen netrajnega blaga za široko porabo je bila približno 3-odstotna.

Medletna rast plač je bila oktobra v javnem sektorju nizka (0,5 %), v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (5,7 %). Medletna rast plač v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov v drugi polovici leta opazno znižala. V prvih desetih mesecih pa so bile te plače za 9,1 % višje kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih desetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanja oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (druge raznovrstne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile.

Ob razmeroma visokem prometu se je rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju še pospešila. Cene so bile medletno višje za 12,9 %, skupaj v devetih mesecih pa za 10,1 %, kar je močna pospešitev po 4,6-odstotni rasti v povprečju leta 2020. V tretjem četrtletju je bila medletna rast cen rabljenih in novih stanovanjskih nepremičnin (s katerimi pa se je opravilo le 1 % vseh transakcij) podobna (okoli 13-odstotna). Na rast cen v letošnjem letu po naši oceni vpliva več dejavnikov. Na ponudbeni strani sta najpomembnejša dejavnika cen že več let nizka ponudba novih stanovanjskih nepremičnin in, izraziteje letos, višje cene gradbenih surovin. Na drugi strani na rast cen vpliva povečano povpraševanje gospodinjstev, spodbujeno s povečanjem skupnih prihrankov med epidemijo,  ohranjanjem relativno visokega razpoložljivega dohodka in nadaljevanjem ugodnih pogojev kreditiranja (novo stanovanjsko kreditiranje se je skupaj do oktobra medletno okrepilo za več kot tretjino). 

Back