Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 15. do 19. novembra 2021: prodaja na osnovi davčno potrjenih računov, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, gradbeništvo, trg dela in drugi grafi

Zgodovinsko visoka zaposlenost se je septembra še povišala, najvišje medletne rasti pa so ostale v zdravstvu in socialnem varstvu ter gradbeništvu. Aktivnost v gradbeništvu se je septembra povišala, v povprečju tretjega četrtletja pa ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Rast cen v gradbeništvu, ki se zvišujejo zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile, se je septembra nekoliko umirila, a ostala visoka. Visoke cene surovin močno vplivajo tudi na medletno rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki se še naprej krepi. Prodaja na osnovi davčno potrjenih računov je bila v prvi polovici novembra medletno višja skoraj za tretjino, okrepila se je predvsem zaradi visoke rasti prodaje v trgovini na drobno v tednu pred uvedbo strožjih pogojev nakupovanja in poslovanja. Presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki sicer ostaja visok, se zlasti zaradi nižjega blagovnega presežka znižuje, enoletni presežek je septembra znašal najmanj v zadnjih štirih letih.

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 31. oktobrom in 13. novembrom medletno višja za 32 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 11 %. Medletna rast se je glede na rast v prejšnjih dveh tednih okrepila predvsem zaradi večje prodaje v tednu pred uvedbo strožjih pogojev nakupovanja in poslovanja (uvedba z 8. novembrom). Visoka je bila predvsem rast prodaje v trgovini na drobno, ki je bila v omenjenem tednu medletno višja za tretjino in za četrtino višja glede na enako obdobje leta 2019. V večini dejavnosti se je nato medletna rast v tednu od 7. do 13. novembra (glede na rast v tednu pred tem) upočasnila, a ostala predvsem v dejavnostih, ki so bile lani v tem obdobju skoraj v celoti zaprte (gostinske storitve, potovalne agencije ter kulturne, razvedrilne in športne dejavnosti), zelo visoka.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (9,2 %) se je oktobra okrepila nekoliko manj izrazito kot v preteklih mesecih. Cene na domačem trgu naraščajo podobno kot na tujih trgih. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin in proizvodov za investicije, ki so bile oktobra medletno višje za 14,2 % oziroma 8,8 %. Rast cen energentov se je zaradi nižje medletne rasti cen na tujih trgih (38,4 %) glede na september upočasnila za približno četrtino, na 6,2 %. Rast cen blaga za široko porabo je ostala razmeroma nizka (1,9 %), a se postopoma krepi. Nekoliko izraziteje so se zvišale cene trajnega blaga (3 %), predvsem zaradi višje rasti na domačem trgu, kjer so bile medletno višje za več kot 5 % (najvišja rast v zadnjih desetih letih).

Gradbena aktivnost se je septembra povišala, v povprečju tretjega četrtletja pa ostala podobna kot v predhodnem in bila nižja kot pred letom. Vrednost opravljenih del se je na mesečni ravni povišala za 8,5 %. V povprečju tretjega četrtletja je ostala na podobni ravni kot v drugem in bila medletno nižja za 4,8 %. Ob izrazitih mesečnih nihanjih aktivnost v specializiranih gradbenih delih zadnja tri leta stagnira na najvišji ravni po letu 2011, v gradnji inženirskih objektov pa se po stagnaciji v 2019 in 2020 letos nekoliko krepi. Podobno je v gradnji stanovanjskih stavb, kjer je krepitev aktivnosti letos še močnejša. V gradnji nestanovanjskih stavb pa se je letos okrepilo lani začeto zniževanje aktivnosti. Močno nihajo tudi zaloge pogodb, ki so v prvi polovici leta naraščale in presegale ravni izpred leta, avgusta pa so se močno znižale in so od tedaj nižje kot pred letom. 
Rast cen v gradbeništvu, ki se zvišujejo zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile, se je septembra nekoliko umirila, a ostala visoka. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je bil septembra na ravni 7 %, kar je eno odstotno točko manj kot avgusta. 

Zgodovinsko visoka raven zaposlenosti se je septembra še zvišala. V prvih devetih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 0,9 % višje kot v enakem obdobju lani. Rast samozaposlenih (1,4 %) je bila višja kot rast zaposlenih (0,7 %), pri čemer je bil lanski upad števila samozaposlenih bistveno manjši kot zaposlenih. Septembra je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem močnem upadu, število zaposlenih pa je ostalo pod ravnjo iz septembra 2019. Zajezitveni ukrepi so močno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih septembra letos prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju znova medletno nižji. K temu je ob poslabšanih pogojih menjave in višji realni rasti uvoza od izvoza znova največ prispeval nižji blagovni presežek. Storitveni presežek je bil medletno višji, predvsem zaradi rasti presežka pri ostalih poslovnih storitvah in potovanjih. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili v tretjem četrtletju medletno nižji, večinoma zaradi manjših neto izplačil dividend in dobička tujih vlagateljev ter manjših neto plačil obresti na zunanji dolg. Medletno nižji so bili tudi neto odlivi sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi več prejetih transferjev zasebnega sektorja (neto premije neživljenjskega zavarovanja in drugi transferji). Dvanajstmesečni presežek tekočega računa plačilne bilance je septembra znašal 2,5 mrd  EUR (5 % ocenjenega BDP). 

Back