Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 15. do 19. junija 2020: promet elektronsko cestninjenih vozil, poraba elektrike, trg dela, plače in drugi

Ocenjujemo, da je bila v sredini junija gospodarska aktivnost v Sloveniji, glede na podatke o prometu tovornih vozil in porabi elektrike, še vedno na precej nižji ravni kot lani, se pa padec v medletni primerjavi od sredine aprila zmanjšuje. Tudi število brezposelnih, ki jih je bilo sredi junija za okoli četrtino več kot pred razmahom epidemije, se je v zadnjih tednih nekoliko zmanjšalo. V aprilu se je močno povečala medletna rast povprečne bruto plače. Na rast je vplivala metodologija poročanja podjetij o izplačanih plačah, v povezavi z interventnimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest in izplačil dodatkov. Zaradi zajezitvenih ukrepov ob epidemiji, se je nadalje izrazito znižala aktivnost v vseh segmentih gradbeništva. Presežek tekočega računa plačilne bilance se je znova zvišal, kar presega 7 % ocenjenega BDP.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah se od sredine aprila v zadnjih tednih ohranja približno petino pod lanskoletno ravnjo. Po več kot 40-odstotnem upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije in izboljšanju sredi aprila, je bil promet v drugem tednu junija, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, tako še vedno precej nižji kot pred letom. Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil je bil nižji za okoli 15 %, promet tujih prevoznikov pa za četrtino. Slednji je v primerjavi z najnižjimi vrednostmi konec marca, zaradi vpliva ukrepov EU za prosti pretok blaga na mejah ter splošnega rahljanja ukrepov v nekaterih državah, precej napredoval. 

Medletni upad tedenske porabe elektrike je bil v drugem tednu junija podoben kot v povprečju maja. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v Sloveniji v drugem tednu junija nižja za 14 % glede na isti teden lani, kar je podobno kot v povprečju maja. V naših najpomembnejših trgovinskih partnericah se je v začetku junija medletni upad porabe, glede na tedne v maju, najbolj izrazito zmanjšal v Franciji in na Hrvaškem. V Nemčiji se je medletni upad porabe, po dveh zaporednih tednih zmanjševanja, v drugem tednu junija poglobil, in sicer na 14 %, kar je nekoliko več od povprečnega tedenskega upada v maju, ko je znašal 12 %.

Število brezposelnih se je v zadnjih tednih zmanjšalo. Potem, ko je bila v prvih treh mesecih letos zaposlenost še medletno višja, je bil aprila zabeležen medletni padec števila delovno aktivnih (- 1 %), kjer z okoli 10-odstotnim zmanjšanjem izstopata gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti. Število brezposelnih, ki se je do konca maja povečalo na 90.415, je do 18. junija po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ upadlo za 1 % na 89.480 oseb. Umirjanje razmer na trgu dela povezujemo z odpravo strogih zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah ter s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize.

Medletna rast povprečne bruto plače se je aprila močno povišala (11,9 %), na kar je vplivala predvsem metodologija zajema plač delavcev, ki so na čakanju. V zasebnem sektorju je na izrazito medletno rast plač (8,4 %) pomembno vplivala metodologija, po kateri podjetja poročajo število prejemnikov plač in višino izplačanih plač samo v višini, ki je izplačana v breme delodajalca (ne pa tudi v breme države, kot je nadomestilo plače). Ob napotitvi precejšnega dela zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo, se je aprila, v primerjavi z mesecem prej, v breme delodajalcev izplačana masa plač precej zmanjšala. Še bolj se je znižalo število zaposlenih, ki so prejeli plačo v breme delodajalca, kar je vplivalo na rast povprečne bruto plače. V javnem sektorju je bil metodološki učinek zaradi napotitve na začasno čakanje na delo bistveno manjši. Na okrepljeno rast plač (16,3 %) sta vplivala izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah (po kolektivni pogodbi).

Po krepitvi na začetku leta se je marca in aprila, zaradi izbruha novega koronavirusa, aktivnost v gradbeništvu znižala v vseh segmentih. Glede na zadnji mesec pred izbruhom epidemije, februar, je bilo znižanje aktivnosti 16,8 odstotno. Najbolj v gradnji nestanovanjskih stavb ( 27,9 %), sledita gradnja inženirskih objektov (-17,2 %) in stanovanjskih stavb (-5,1 %). Nekateri drugi podatki (DDV po obračunu) kažejo na še večji upad aktivnosti, in sicer za okoli tretjino.
Zaloga pogodb je aprila ostala visoka in bila višja kot pred letom, a velja opozoriti, da so podatki začasni in se še lahko spremenijo (za marec so se spremenili za 9 %). Gradbena dovoljenja so bila maja medletno precej nižja, podobno poslovne tendence v gradbeništvu, kar kaže na znatno poslabšanje gradbene aktivnosti.
 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v zadnjih dvanajstih mesecih do aprila ostal visok (3,3 mrd EUR), kar presega 7 % ocenjenega BDP. V primerjavi z enakim obdobjem pred letom, je k višjemu presežku največ prispeval blagovni presežek. Zaradi sprejetih zajezitvenih ukrepov se je aprila blagovna menjava sicer občutno znižala, a se je neto izvoz povečal. Tudi dvanajstmesečni storitveni presežek je bil, kljub izrazitemu aprilskemu upadu, medletno višji (zlasti zaradi višjega presežka v menjavi telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev). Menjava potovanj je aprila skoraj zastala, menjava transportnih storitev pa je bila medletno nižja za petino. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje znižali, večinoma zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala. Neto odlivi sekundarnih dohodkov so se znižali predvsem zaradi manjših vplačil sredstev v proračun EU.

Medletni padec cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je maja nekoliko povečal (na 0,7 %). K temu so prispevale predvsem nižje cene proizvodov na domačem trgu, ki so bile medletno nižje prvič po letu 2016. V primerjavi s preteklimi meseci je bila maja nižja medletna rast cen proizvodov za široko porabo. Cene trajnega blaga so se zaradi manjšega povpraševanja ob izbruhu epidemije medletno nekoliko znižale, rast cen netrajnega blaga pa se je nekoliko upočasnila, a ostala razmeroma visoka (2,9-odstotna). Cene v skupini surovin in energentov so ostale medletno nižje. Padec cen na tujih trgih se je ohranil nekoliko nad 1 %.

Back