Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 13. do 20. julija 2020: poraba elektrike, promet elektronsko cestninjenih vozil, trg dela, plače in drugi

Promet tovornih vozil po avtocestah in poraba elektrike v gospodarstvu kažeta, da se je medletni upad gospodarske aktivnosti v prvi polovici julija nadalje zmanjšal. S sproščanjem zajezitvenih ukrepov in sprejetjem tretjega paketa pomoči pa se je junija nekoliko zmanjšalo število brezposelnih. Na statistiko plač je, zlasti v zasebnem sektorju, tudi maja vplivala metodologija zajema plač zaposlenih na začasnem čakanju na delo; v javnem sektorju so k visoki rasti prispevala predvsem izplačila dodatkov, povezanih z epidemijo. Gradbena aktivnost se je maja nadalje zmanjšala kljub sproščanju ukrepov, v primerjavi z zadnjim mesecem pred epidemijo je bila nižja za okoli petino. Na tekočem računu plačilne bilance so se ukrepi za zajezitev širjenja epidemije odrazili na segmentu menjave s tujino, predvsem manjšem presežku storitev od potovanj, in na primarnih dohodkih.

Medletni upad tedenske porabe elektrike se je v drugem tednu julija nadalje nekoliko zmanjšal. V prvem tednu julija je bila tedenska poraba elektrike medletno nižja za 10 % (v povprečju junija za okoli 12 %), v drugem tednu pa se je upad zmanjšal na 9 %. Tudi v večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric se je medletni upad v drugem tednu julija, glede na prvi teden, še zmanjšal (najizraziteje v Franciji in Nemčiji), povečal se je le v Italiji in na Hrvaškem.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je drugi teden julija le še za slabo desetino zaostajal za ravnjo pred epidemijo. Več kot 40-odstotnemu upadu po razglasitvi epidemije sta sledila aprilsko izboljšanje in majska stagnacija. Promet se od sredine junija zopet krepi, v drugem tednu julija je bil za okoli 9 % nižji kot pred letom. Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil je bil nižji za 3 %, promet tujih prevoznikov pa za 12 %.

Zaposlenost se je maja nadalje znižala; število brezposelnih pa se je junija nekoliko zmanjšalo. Število delovno aktivnih je bilo maja medletno manjše za 1,5 % (aprila za -1 %). V obeh mesecih je bilo zmanjšanje največje v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, okoli 10-odstotno. Konec junija je bilo brezposelnih 89.377 oseb oz. 1,1 % manj kot konec maja. Zmanjšanje v juniju je po naši oceni povezano z odpravo strogih zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah ter s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize. Medletno je bilo število brezposelnih večje za 26,3 %.

Medletna rast povprečne bruto plače je maja ostala visoka (9,5 %). V zasebnem sektorju je na izrazito medletno rast plač aprila in maja (v povprečju za 7,5 %) pomembno vplivala metodologija, po kateri podjetja poročajo število prejemnikov plač in višino izplačanih plač samo v višini, ki je izplačana v breme delodajalca (ne pa tudi v breme države, kot je nadomestilo plače). Ob napotitvi precejšnega dela zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo, se je aprila in maja v primerjavi z začetkom leta v breme delodajalcev izplačana masa plač precej zmanjšala. Še bolj se je znižalo število zaposlenih, ki so prejeli plačo v breme delodajalca, kar je vplivalo na rast povprečne bruto plače. Tako masa plač kot število zaposlenih sta se maja v primerjavi z aprilom že nekoliko zvišala. V javnem sektorju je bil metodološki učinek zaradi napotitve na začasno čakanje na delo bistveno manjši. Na okrepljeno rast plač aprila in maja (14,5 %) pa sta vplivala izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah (po kolektivni pogodbi).

Maja se je aktivnost v gradbeništvu nadalje znižala. Glede na februar, zadnji mesec pred izbruhom epidemije, je bilo znižanje aktivnosti 19,5-odstotno. Najbolj v gradnji nestanovanjskih stavb (29,3 %), močneje tudi v gradnji inženirskih objektov (21,2 %), najmanj pa v gradnji stanovanjskih stavb (1,8 %). 
Zaloga pogodb je maja ostala visoka in bila okoli 10 % višja kot pred letom. Slabšo sliko kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih, ki so se letos precej znižala, in poslovne tendence v gradbeništvu, ki so se junija sicer izboljšale, a so ostale znatno nižje kot pred izbruhom epidemije.
 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so junija ostale medletno nižje (za 0,6 %). Na domačem trgu so se cene proizvodov sicer povišale zaradi izteka vladnega ukrepa o začasnem znižanju cene električne energije in višje rasti cen prozvodov za investicije (2,9 %). Nasprotno kot na domačem trgu pa je okrepljen padec cen proizvodov za investicije največ prispeval k izrazitejši umiritvi cen proizvodov na tujih trgih, ki so bile tako medletno nižje za skoraj 2 %.

Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije se na tekočem računu plačilne bilance odražajo predvsem na segmentu menjave blaga in storitev s tujino ter na primarnih dohodkih. Presežek tekočega računa se je maja znova znižal. K medletno nižjemu presežku tekočih transakcij je največ prispeval nižji storitveni presežek. Nadaljeval se je izrazit padec menjave in presežka pri potovanjih (izvoz in uvoz potovanj sta predstavljala le 7 % vrednosti glede na lanski maj), menjava in presežek transportnih storitev sta prav tako močno upadla. Tudi blagovni presežek je bil maja medletno nižji, zaradi večjega upada uvoza kot izvoza (kar je povezano tudi z večjim padcem uvoznih cen, zlasti energentov). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil maja medletno višji večinoma zaradi manjšega presežka dohodkov od dela. Presežek tekočega računa je v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3,1 mrd EUR (6,8 % ocenjenega BDP).

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v prvem četrtletju 2020 z izbruhom epidemije zmanjšal, obseg železniškega pa ohranil na nizki ravni. Zaradi razglasitve epidemije pri nas in v drugih evropskih državah (v marcu) se je ob omejitvi prepustnosti meja medčetrtletno najbolj, za šestino, znižal obseg cestnega prevoza naših prevoznikov po tujini. Obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj) se je še povečal (za skoraj 3 %). Po močnem upadu v zadnjem četrtletju lani je bil obseg železniškega blagovnega prometa med najnižjimi v zadnjih treh letih.

Back