Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 6/2020: postopno okrevanje gospodarske aktivnosti v negotovih razmerah

Posledice epidemije COVID-19 so v celotnem evrskem območju povzročile globok upad gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju, ob razmeroma robustnem okrevanju aktivnosti v poletnih mesecih pa so mednarodne institucije nekoliko izboljšale napovedi za letos, še vedno pa bodo upadi BDP znatni. Tudi v Sloveniji smo od maja priča okrevanju, ki je in bo ob prisotnosti virusa in ohranjanju oz. ponovnem uveljavljanju omejitvenih ukrepov postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih. Nekateri kazalniki gospodarske aktivnosti so bili poleti že zelo blizu predkriznim ravnem, a se je okrevanje, glede na določene bolj ažurne kratkoročne kazalnike, septembra umirilo. Ponovno naraščanje okužb po Evropi povečuje že tako visoko negotovost, zato predvidevamo nadaljnja nihanja gospodarske aktivnosti in počasno okrevanje v letu 2021. S poletno oživitvijo gospodarske aktivnosti in podaljšanjem ukrepov za ohranjanje delovnih mest ni prišlo do nadaljnjega poslabšanja razmer na trgu dela. Po globokem upadu v času omejitvenih ukrepov se je v poletnih mesecih okrepila tudi potrošnja gospodinjstev v večini segmentov. Predvsem zaradi nižjih cen energentov smo imeli septembra v Sloveniji na letni ravni znova deflacijo. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v osmih mesecih zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in začasnih ukrepov povezanih z blaženjem posledic krize znašal 2,2 mrd, medletna rast odhodkov se je v poletnih mesecih sicer umirila.

Upad gospodarske aktivnosti evrskega območja je bil v drugem četrtletju zaradi posledic epidemije COVID-19 globok, a nekoliko manj izrazit od pričakovanj mednarodnih institucij, ki so ob robustnem okrevanju aktivnosti v poletnih mesecih za letos posledično nekoliko izboljšale napovedi. Pandemija je prizadela vsa gospodarstva v evrskem območju, najbolj pa Španijo, Italijo in Francijo. 14,7-odstotni medletni padec BDP evrskega območja v drugem četrtletju je bil predvsem posledica močnega upada zasebne potrošnje in investicij, saj so gospodinjstva zmanjšala večje nakupe, zaupanje potrošnikov je bilo nizko, poslovanje podjetij omejeno, negotovost pa zelo visoka. Za omilitev negativnih posledic epidemije so bili tako na ravni držav, ECB in Evropske komisije sprejeti obsežni paketi ukrepov, usmerjeni v blaženje izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva, zagotavljanje likvidnosti in podporo pri ponovnem okrevanju gospodarske aktivnosti. ECB in OECD sta glede na robustno okrevanje v poletnih mesecih napovedali 8-odstoten (junija okoli 9 %) letni padec evrskega gospodarstva. Zaradi ponovnega naraščanja okužb po Evropi pa se je visoka negotovost še okrepila, zato so zelo verjetna nadaljnja nihanja gospodarske aktivnosti.

Slika 1: Tedenski kratkoročni kazalniki porabe elektrike nakazujejo na ponovno upočasnitev v septembru.

Graf kazalnika porabe elektrike

  
V Sloveniji po globokemu upadu aktivnosti v drugem četrtletju sledi okrevanje, ki je in bo ob prisotnosti virusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih. K padcu BDP v drugem četrtletju (-13,1 % medletno) so zaradi zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti in trgovin v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Vendar se je glede na gibanje kratkoročnih kazalnikov, po aprilskem padcu že maja začelo okrevanje v večini dejavnosti, ki se je nadaljevalo vse do julija, ko so bili nekateri kazalniki aktivnosti celo že blizu predkriznim ravnem. Ažurnejši kratkoročni kazalniki aktivnosti, kot so poraba elektrike in tovorni promet po avtocestah pa nakazujejo, da se okrevanje v avgustu in septembru ni nadaljevalo s podobnim tempom, saj so njihove vrednosti nihale in ostale medletno nekoliko pod lansko ravnjo. 

Z oživitvijo gospodarske aktivnosti in podaljšanjem ukrepov za ohranjanje delovnih mest poleti ni prišlo do nadaljnjega poslabšanja razmer na trgu dela. Število delovno aktivnih je julija ostalo na podobni ravni kot junija in maja, medletno je bilo nižje za okoli -1,5 %. Glede na lansko leto je bil najbolj izrazit upad zaposlenosti v gostinstvu (-6,9 %) in v drugih raznovrstnih dejavnostih (-12,6 %), ki so jih omejitveni ukrepi najbolj prizadeli. Aprila je število registriranih brezposelnih skokovito naraslo (13,9 % glede na marec) potem pa se do avgusta ni več povečalo in se je gibalo okoli 89 tisoč, septembra pa se je celo nekoliko znižalo (83.766). Da se rast brezposelnih po začetnem skoku ni nadaljevala, so poleg zagona gospodarske aktivnosti vplivali tudi ukrepi za ohranjanje delovnih mest (in njihovo podaljševanje).

Slika 2: Na umirjanje rasti brezposelnih so vplivali ukrepi za ohranjanje delovnih mest.
Graf rasti brezposelnih


Potrošnja gospodinjstev, ki je bila v času epidemije občutno nižja, se je v poletnih mesecih okrepila v večini segmentov. Povečali so se predvsem med epidemijo odloženi nakupi neživil (pohištvo, športna oprema in gospodinjske, računalniške ter telekomunikacijske naprave) in osebnih avtomobilov, katerih prodaja je bila julija medletno višja že za 8 %. Med storitvami se je, predvsem z uvedbo turističnih bonov, močno povečalo število prenočitev, precej nižji kot pred letom pa so ostali izdatki za kulturne, športne, rekreacijske in druge razvedrilne storitve. 

Septembra je bila v Sloveniji ponovno letna deflacija. K tej so znova največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi nizkih cen nafte na svetovnih trgih, ter medletno nižje cene poltrajnega in trajnega blaga. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v osmih mesecih zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in začasnih ukrepov zaradi blaženja posledic krize znašal 2,2 mrd. Prihodki so bili v tem obdobju za 3,8 % nižji kot v enakem obdobju lani, odhodki pa so to raven za 15,1 % presegli. Prihodki pod vplivom izboljšanja gospodarskih razmer okrevajo, medletna rast odhodkov, ki je bila sicer najvišja maja in junija, ko je bilo izplačanih največ začasnih ukrepov povezanih z blažitvijo posledic epidemije, pa se je v poletnih mesecih znatno umirila. Do konca leta 2020 naj bi primanjkljaj državnega proračuna (po rebalansu), ki predstavlja večino primanjkljaja konsolidirane bilance, dosegel 4,2 mrd EUR - v primeru, da bo izkoriščena predvidena obsežna rezerva za financiranje ukrepov za blaženje posledic COVID-19.
 

Back