Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 2/2022: ohranjanje razmeroma ugodnih gospodarskih gibanj ob koncu lanskega leta; višja inflacija v začetku leta

V Sloveniji večina kazalnikov kaže na ohranjanje razmeroma ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta. V zadnjem lanskem četrtletju sta se proizvodnja predelovalnih dejavnosti in blagovna menjava precej povečali, izvozna pričakovanja ostajajo visoka. Tudi trošenje gospodinjstev je v zadnjem četrtletju 2021 ostalo visoko, na kar je delno vplivala nizka lanska osnova. Zaradi močnejšega vpliva zajezitvenih ukrepov pa skupna prodaja v gostinskih, kulturnih in razvedrilnih storitvah ter pri igrah na srečo in v potovalnih agencijah še zaostaja za predkrizno ravnjo. Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v večini dejavnosti ponovno nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. Inflacija se je januarja ob hitri rasti cen energentov, hrane in storitev precej okrepila. Razmere na trgu dela ostajajo dobre, registriranih brezposelnih oseb je bilo v začetku leta 67.834 (za 25,9 % manj kot januarja lani), nadaljeval se je tudi upad dolgotrajno brezposelnih. V izbrani temi smo se tokrat posvetili vprašanju plačilne sposobnosti poslovnih subjektov med koronavirusno krizo. Med drugim ugotavljamo tudi, da je bilo v zadnjih dveh letih v Poslovni register več vpisanih kot izbrisanih poslovnih subjektov. To so ključni poudarki tokratnega EO, ki smo ga danes izdali na UMAR.

Gospodarska rast evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2021 v primerjavi s četrtletjem prej precej upočasnila, šibka rast se glede na razpoložljive kazalnike nadaljuje tudi v začetku leta. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI za evrsko območje je bila januarja najnižja v zadnjih enajstih mesecih, ob rasti okužb z omikronom in zaostrovanju zajezitvenih ukrepov se je znižala zlasti vrednost kazalnika rasti aktivnosti v storitvenih dejavnostih, pri čemer pa poslabšanje epidemičnih razmer ni vplivalo na kazalnik za predelovalne dejavnosti, ki je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih mesecih. Cene energentov še naprej močno prispevajo k visoki medletni inflaciji v evrskem območju, ki je januarja znašala 5,1 %. IMF in EK sta januarja oz. februarja za letos znižala svoje jesenske napovedi gospodarske rasti. Za leto 2023 se v evrskem območju predvideva nadaljnja upočasnitev gospodarske rasti, napoved pa je glede na jesensko nekoliko popravljena navzgor. 

V Sloveniji večina kazalnikov kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta, negotovosti zaradi epidemičnih razmer pa so še prisotne v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju lanskega leta precej povečala, prav tako tudi blagovna menjava, izvozna pričakovanja v začetku letošnjega leta ostajajo visoka. Trošenje gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju preteklega leta povečalo v trgovini z neživili, močno pa se je povečala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je ob večjem prometu tovornih vozil vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Ob koncu lanskega leta se je prodaja ponovno povečala tudi v tržnih storitvah, kjer so le še storitve potovalnih in zaposlovalnih agencij močno zaostajale za ravnmi izpred epidemije. Aktivnost v gradbeništvu je ob koncu lanskega leta ostala medletno nižja. Zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile pa je bila še naprej visoka rast cen gradbenih storitev. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja januarja medletno večja za 30 %, kar je tudi posledica lanske nizke osnove zaradi zajezitvenih ukrepov, in za 7 % manjša kot januarja 2020. Za predkrizno ravnjo znatno zaostajajo gostinske, kulturne in razvedrilne storitve ter igre na srečo, manjša pa je bila tudi prodaja v trgovini. Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v večini dejavnosti nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. 

 

Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Število delovno aktivnih se je novembra lani znova občutno povečalo. Medletna rast zaposlenosti je bila najvišja v gostinstvu in gradbeništvu, slednje je v prvih enajstih mesecih lani zabeležilo tudi najvišji delež delovno aktivnih tujcev. Ob pomanjkanju domače delovne sile je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti novembra lani skoraj 50-odstoten. Registriranih brezposelnih oseb je bilo v začetku leta 67.834, opazno manj kot v enakem obdobju lani (za 25,9 %) in tudi manj kot januarja 2020 (za 15 %). Nadaljeval se je tudi upad dolgotrajno brezposelnih, njihovo število je bilo manjše kot pred začetkom epidemije. Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja visoka, ocenjujemo, da v nekaterih dejavnostih (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Medletna rast plač v javnem sektorju se je v drugi polovici lanskega leta zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov opazno znižala, novembra pa je bila že negativna.
Inflacija se je januarja ob hitri rasti cen energentov, hrane in storitev precej okrepila. Znašala je 5,8 %, k čemur so največ prispevale višje cene energentov. Za več kot četrtino so se na mesečni ravni okrepile cene plina, višje pa so bile tudi cene naftnih derivatov in elektrike. Še naprej se krepijo cene v skupini hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje za 4,6 %, rast cen storitev pa je prvič po izbruhu epidemije medletno presegla 3 %. Še naprej se krepijo tudi cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, k medletni rasti so največ prispevale cene v skupini surovin (16 %). 

Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2021 znašal 2,9 mrd EUR in je bil za 0,6 mrd nižji kot v letu 2020. Na zmanjšanje sta vplivali visoka rast prihodkov in upočasnjena rast odhodkov. Rast prihodkov je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domačega povpraševanja, in ugodnejših razmer na trgu dela in je izhajala zlasti iz prihodkov davka na dodano vrednost, socialnih prispevkov, dohodnine ter davka od dohodka pravnih oseb. Okrepila se je tudi rast nedavčnih prihodkov ter rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je bila lani drugačna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom predvsem za plače javnih uslužbencev (izplačila dodatkov) in investicije, močno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so v predhodnem letu naraščali. Rast tekočih transferjev posameznikom in gospodinjstvom je bila podobno visoka kot v letu 2020. Skupni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v letu 2021 znašali 2,8 mrd EUR, od tega največ za dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povračila fiksnih stroškov podjetjem.
 

Back