Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 2/2021: drugi val epidemije najbolj prizadel storitvene dejavnosti, na izvozno usmerjene dejavnosti in gradbeništvo ni imel vidnejšega vpliva

V Sloveniji se je ob strogih zajezitvenih ukrepih ob drugem epidemiološkem valu prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih v zadnjem četrtletju precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov prihodek več kot prepolovil. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. V drugem epidemiološkem valu izvozno usmerjene dejavnosti in gradbeništvo niso bili vidneje prizadeti. Izvoz blaga v države EU in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta v zadnjem lanskem četrtletju okrevala na predkrizne ravni, močno se je okrepila tudi gradbena aktivnost. Kazalniki zaupanja nakazujejo na nadaljevanje ugodnih gibanj na začetku letošnjega leta, pritrjujeta jim tudi podatka o porabi elektrike in obsegu prometa po slovenskih avtocestah, ki sta bila januarja le nekoliko manjša kot pred letom. Ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnih decembra in januarja ni bistveno odstopalo od sezonskih povišanj v preteklih letih, na začetku februarja pa je bilo že zaznati njihovo zmanjšanje. Število brezposelnih je bilo sicer konec januarja medletno večje za 14,6 %. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku se je zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in ukrepov za blažitev posledic epidemije v letu 2020 močno povečal. Podobna so tudi gibanja gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Ta se je po prvi oceni Eurostata v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem epidemiološkem valu znova skrčila, vendar precej manj v prvem.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem epidemiološkem valu znova skrčila, vendar precej manj kot v prvem. BDP evrskega območja je po prvi oceni Eurostata v zadnjem lanskem četrtletju upadel za 0,7 %, kar je precej manj kot v prvem valu epidemije (-3,7 % v prvem četrtletju oz. -11,7 % v drugem). Manjši upad je posledica delne prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram, zajezitveni ukrepi ob drugem valu pa so usmerjeni zlasti k storitvenim dejavnostim, manj je motenj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Aktivnost naj bi se v nadaljevanju leta ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in zmanjševanja negotovosti zaradi dostopnosti učinkovitih cepiv širši populaciji začela postopoma krepiti. K rasti bodo pomembno prispevali tudi ukrepi denarne in javno-finančne politike. BDP evrskega območja naj bi po lanskem 6,8 % upadu (prva ocena Eurostat) letos po februarski napovedi Evropske komisije zrasel za 3,8 %, enako tudi v letu 2022. Negotovost ostaja visoka, največje tveganje za uresničitev napovedi pa ostaja povezano s potekom epidemije oziroma z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov.

V Sloveniji se je ob strogih zajezitvenih ukrepih, sprejetih sredi zadnjega četrtletja 2020, prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih v zadnjem četrtletju precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu epidemije je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov prihodek več kot prepolovil. Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno, v slednji je najbolj upadel prihodek v trgovini z oblačili in obutvijo ter pohištvom in gospodinjsko opremo. Ob delnem in začasnem odprtju se je decembra v nekaterih segmentih prodaja povečala, a se je z vnovičnim zaprtjem januarja zopet zmanjšala. 

Slika 1: Drugi val epidemije je v Sloveniji najbolj prizadel storitvene dejavnosti
Linijski graf s prikazom storitvenih dejavnosti


Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin je bil januarja sicer nekoliko manjši, k čemur je največ prispevalo razmeroma skromno sezonsko znižanje cen obleke in obutve. K nižjim cenam so še naprej največ prispevale nižje cene naftnih derivatov, se je pa njihov padec postopoma zmanjšal. Rast cen hrane in storitev je ostala nizka, kar povezujemo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti.

V drugem epidemiološkem valu izvozno usmerjene dejavnosti in gradbeništvo niso bili vidneje prizadeti. Izvoz blaga v države EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta v zadnjem lanskem četrtletju okrevala na predkrizne ravni. Močno se je okrepila tudi gradbena aktivnost, zlasti zaradi povečanja v gradnji stanovanjskih stavb. Kazalniki zaupanja nakazujejo na nadaljevanje ugodnih gibanj na začetku letošnjega leta, pritrjujeta jim tudi podatka o porabi elektrike (največji odjemalec so industrijska podjetja) in obsegu prometa po slovenskih avtocestah, ki sta bila januarja le nekoliko manjša kot pred letom.

Ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnih decembra in januarja ni bistveno odstopalo od sezonskih povišanj v preteklih letih, na začetku februarja pa je bilo že zaznati njihovo zmanjšanje. Konec januarja je bilo brezposelnih 91.499 oseb, kar je 4,8 % več kot konec decembra in 14,6 % več kot pred letom. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, vidneje umirila. V javnem sektorju pa se je z razglasitvijo drugega vala epidemije in ponovnim izplačevanjem kriznih dodatkov novembra medletno znova nekoliko povišala.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku se je zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in ukrepov za blažitev posledic epidemije v letu 2020 močno povečal in je znašal 3,5 mrd EUR. Glavnina primanjkljaja je izvirala iz povišanih odhodkov, večinoma zaradi začasnih ukrepov za blažitev posledic epidemije. Poleg teh odhodkov, ki so najbolj okrepili subvencije, transferje posameznikom in gospodinjstvom ter sredstva za plače, pa je del rasti odhodkov tudi trajne narave (npr. dogovor o plačah v javnem sektorju iz decembra 2018). Primanjkljaj je bil sicer nižji od načrtovanega, zlasti v delu, ki izhaja iz državnega proračuna, kar je posledica manjših odhodkov za financiranje ukrepov za blažitev posledic epidemije glede na oblikovane rezerve.
 

Back