Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: občutno znižanje gospodarske rasti in globoka recesija v letu 2020

Spopadanje z epidemijo COVID-19 kaže prve posledice v celotnem evrskem območju – znižanje gospodarske aktivnosti, zgodovinsko nizke vrednosti kazalnikov zaupanja in pričakovanj, napovedi globoke recesije v letu 2020. Dinamika okrevanja bo v negotovih razmerah v veliki meri odvisna od epidemioloških razmer in ukrepov ekonomskih politik na različnih ravneh. Širjenje epidemije in nujni ukrepi za njeno zajezitev so od marca naprej močno vplivali tudi na slovensko gospodarsko aktivnost, zlasti se je ta znižala v posameznih izpostavljenih dejavnostih (trgovina, promet, turizem, gostinstvo). V drugem četrtletju pričakujemo poglobitev upada aktivnosti. Razpoloženje v gospodarstvu se je, po velikem padcu v aprilu, maja nekoliko izboljšalo, a zaupanje v vseh dejavnostih in med potrošniki ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh. Razmere na trgu dela so se marca z zajezitvenimi ukrepi začele opazno slabšati, rast števila brezposelnih se je po hitrem povečevanju šele v zadnjih tednih umirila oziroma ustavila. Do konca maja se je število brezposelnih povzpelo na 90.415 oziroma znaša kar 25,6 % več kot pred letom dni.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v prvem četrtletju občutno znižala, mednarodne institucije pa evrskemu gospodarstvu za letos napovedujejo globoko recesijo. Pod vplivom širjenja epidemije COVID-19 se je BDP v prvem četrtletju medletno znižal za 3,3 %. Gospodarska aktivnost v naših glavnih trgovinskih partnericah se je sicer umirjala že od sredine lanskega leta, zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije pa je marca močno upadla. Mednarodne institucije (IMF, EK) že od aprila naprej napovedujejo upad BDP, zadnje napovedi pa ECB kažejo, da se bo evrsko gospodarstvo letos skrčilo za 8,7 %, brezposelnost pa zvišala na 9,8 %. V recesiji bodo vse države evrskega območja, vendar bo upad BDP in potem okrevanje v letu 2021 različno. Dinamika okrevanja bo odvisna od epidemioloških razmer in ukrepov ekonomskih politik, ki jih pripravljajo države, EK in ECB.

Slika 1: Mednarodne institucije napovedujejo evrskemu gospodarstvu globoko recesijo v 2020, okrevanje v 2021.

Širjenje epidemije COVID-19 in nujni ukrepi za zaščito zdravja so od marca naprej močno vplivali na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. Marčno znižanje kratkoročnih kazalnikov aktivnosti je bilo občutno in v nekaterih dejavnostih večje kot na vrhu gospodarsko finančne krize leta 2009. Zaradi povečanja negotovosti in zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti se je marca opazno znižala aktivnost v trgovini, prometu in dejavnostih povezanih s turizmom (gostinstvo, nastanitve). Zmanjšanje tujega povpraševanja, motene dobavne verige in zaustavitve proizvodnje v nekaterih podjetij v Sloveniji so vplivale tudi na znižanje obsega proizvodnje predelovalnih dejavnostih.

Slika 2: Močan upad aktivnosti v večini dejavnosti v Sloveniji v marcu.

V drugem četrtletju pričakujemo nadaljnji, še močnejši, upad aktivnosti. Po zadnjih podatkih SURS se je izvoz blaga v države EU aprila močno zmanjšal (medletno za okoli 40 %), še bolj pa se je znižal tudi uvoz. Nadaljnji močan upad prihodka pričakujemo v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska, ki se je začelo že v marcu. Opazen padec gospodarske aktivnosti kaže tudi poraba elektrike v Sloveniji, ki je bila aprila skoraj petino nižja kot pred letom, opazno nižja je bila tudi v EU. Razpoloženje v gospodarstvu se je, po velikem padcu v aprilu, maja nekoliko izboljšalo, kljub temu pa ostaja zaupanje v vseh dejavnostih in med potrošniki na rekordno nizkih ravneh.

Razmere na trgu dela so se v drugi polovici marca s sprejetjem zajezitvenih ukrepov začele poslabševati, vendar se je njihovo poslabševanje v zadnjih tednih umirilo. Marca se je medletna rast števila delovno aktivnih ustavila. Število registriranih brezposelnih se je začelo sredi marca hitro povečevati, med dejavnostmi z največjim prilivom pa izstopajo gostinstvo, trgovina in predelovalne dejavnosti. Do konca maja se je število brezposelnih povečalo na 90.415, kar je 25,6 % več kot pred letom.

Slika 3: V začetku junija se je število registriranih brezposelnih nekoliko zmanjšalo, a je bilo za petino višje kot konec februarja.

Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno nižje za 1,2 %. K temu so največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi zelo nizkih cen nafte na svetovnih trgih ter z ukrepom Vlade RS nižje cene električne energije. Zaradi večjega povpraševanja se je nadalje okrepila rast cen hrane (predvsem sveže sadje, meso). Rast cen storitev se je po umirjanju v preteklih mesecih v maju nekoliko okrepila.

Back