Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: marca se je aktivnost v slovenskem gospodarstvu pod vplivom epidemije koronavirusa močno zmanjšala, število brezposelnih se je začelo hitro povečevati

Posledice epidemije koronavirusa in ukrepov za njeno zajezitev so v marcu že močno negativno vplivale na aktivnost v evrskem in slovenskem gospodarstvu. Širitev epidemije v sosednjih državah in pomembnejših partnericah je vplivala na upad povpraševanja in motnje v nabavno-prodajnih verigah. Sredi meseca so bili v Sloveniji sprejeti ukrepi, ki so med drugim prepovedali vse nenujne storitvene dejavnosti. Nekatera podjetja so se odločila za zaustavitev proizvodnje, močno je upadel tudi promet domačih in tujih tovornih vozil. Padec gospodarske aktivnosti kaže tudi podatek o porabi elektrike, ki je bila od sredine marca za okoli petino nižja kot pred letom. Tudi razmere na trgu dela so se sredi marca začele poslabševati – število brezposelnih oseb je začelo izraziteje naraščati. V drugi polovici aprila in začetku maja se je njihovo povečevanje nekoliko umirilo. Konec aprila je bilo brezposelnih 88.648 oseb, kar je petina več kot pred letom, 10. maja pa jih je bilo po neuradnih dnevnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje 89.635. Razpoloženje se je aprila v vseh dejavnostih še močno poslabšalo. Na najnižjo raven v zadnjih petnajstih letih je padlo tudi zaupanje potrošnikov. To so ključne ugotovitve tokratnega Ekonomskega ogledala, ki smo ga izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Slika: Razpoloženje v gospodarstvu je bilo aprila na najnižji ravni v zadnjih 15 letih, dno je doseglo tudi zaupanje potrošnikov. 

V večini dejavnosti se je aktivnost močno znižala, najbolj med njimi v storitvenih. Z razširitvijo epidemije koronavirusa v Slovenijo in zaprtjem prodajaln z nenujnim blagom sredi marca se je močno zmanjšala aktivnost v trgovini, zlasti v trgovini na drobno, z neživili in v trgovini z motornimi vozili, kjer so prihodki močno upadli. Nasprotno se je prodaja v trgovini z živili po predhodnih podatkih marca nadalje zvišala. Zaprtje mej ter gostinskih in nastanitvenih obratov je negativno vplivalo na gostinstvo, ki je močno odvisno od turističnega obiska. Skupno število turističnih prenočitev je marca strmoglavilo. Število domačih in tujih turističnih prenočitev je bilo medletno manjše za dve tretjini.

Padec tujega povpraševanja in motene dobavne verige so prispevale k padcu v izvozno usmerjenem delu gospodarstva. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca močno zmanjšala, medletno je bila nižja za 7,6 %. Prav tako se je znižala blagovna menjava z EU, najizraziteje je upadel izvoz blaga v Italijo. Tovorni promet po avtocestah, ki je bil v prvih tednih po razglasitvi epidemije medletno za okoli 40 % manjši, se je začel z rahljanjem ukrepov po velikonočnih praznikih postopoma krepiti, a je predvsem promet tujih tovornjakov še ostal precej manjši kot pred letom. Padec gospodarske aktivnosti se kaže tudi v porabi elektrike, ki se je po 12. marcu močno znižala. Aprila je bila poraba elektrike za petino nižja kot pred letom. V zadnjem aprilskem tednu se je padec nekoliko zmanjšal, kar lahko povezujemo z rahljanjem ukrepov in postopnim zagonom proizvodnje v nekaterih predelovalnih dejavnostih.

Razmere na trgu dela so se v drugi polovici marca začele poslabševati. Registrirana brezposelnost se je od sredine marca začela izraziteje krepiti. Povečal se je predvsem priliv oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov. Rast brezposelnosti se je v drugi polovici aprila nekoliko upočasnila, kar povezujemo s pričakovanim rahljanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov in s sprejetjem drugega zakonodajnega svežnja za blažitev gospodarskih posledic krize. Konec aprila je bilo registriranih brezposelnih 88.648 oseb oziroma 19,9 % več kot leto prej in 14,4 % več kot februarja 2020, pred epidemijo. 10. maja jih je bilo po neuradnih dnevnih podatkih ZRSZ 89.635.
 

 

Back