Novice

»V izvoznem sektorju se je rast v prvem četrtletju okrepila, zlasti marca, in presegla pričakovano,« je o izvoznih gibanjih povedala v. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Alenka Kajzer. Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 %, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi cestnih vozil in kovin. Izvoz storitev je upadel (–2,9 %). Skupni izvoz je bil za 0,7 % večji kot pred letom. Z rastjo izvoza se je okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (1,4 %), medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, po daljšem obdobju krčenja pa tudi proizvodnja vozil, deloma spodbujena s proizvodnjo novega modela avtomobila. Proizvodnja večine ostalih panog, med njimi energetsko intenzivnih, je bila medletno nižja.

Nadaljevala se je rast investicij (12,6 % medletno), zlasti gradbenih, pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Visoka gradbena aktivnost se odraža tudi v dodani vrednosti gradbeništva, ki je bila realno za kar 15 % višja kot pred letom. Ob tem opažamo, da nekateri drugi podatki (DDV, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom) kažejo na nekoliko bolj umirjeno gibanje aktivnosti v gradbeništvu. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil negativen 
(–1,4 o. t.).

»Gospodinjstva so v letošnjem prvem četrtletju ob rasti dohodkov svoje trošenje povečevala zmerno (2,7 % medletno), v večji meri pa so se usmerila v nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Marca se je zaradi negotovosti glede cen in oskrbe močno povečala tudi prodaja motornih goriv,« je povedala Kajzer.

Rast državne potrošnje se je v prvem četrtletju nekoliko okrepila (3,9 % medletno) predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo (višji socialni transferji v naravi za institucionalno oskrbo v domovih za starejše), zaposlovanja v sektorju država, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, in tudi višjih izdatkov za blago in storitve.

Vojna na Bližnjem vzhodu je aprila že vplivala na širše poslabševanje kazalnikov gospodarske klime. Potem ko so bili kazalniki razpoloženja marca v Sloveniji še ugodni, so se aprila znatno poslabšali, najbolj zaupanje potrošnikov, ki je upadlo na najnižjo raven po marcu 2022. V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Za drugo četrtletje podjetja kot glavne omejitvene dejavnike poleg pomanjkanja usposobljene delovne sile izpostavljajo negotove gospodarske razmere in nizko tuje povpraševanje, povečalo pa se je tveganje pomanjkanja surovin, ki je sicer še vedno na relativno nizki ravni. Tudi v evrskem območju so se kazalniki gospodarskega razpoloženja aprila močno poslabšali. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je prvič po letu in pol znižal pod vrednost 50, kar nakazuje krčenje aktivnosti, zlasti v storitvah. Kazalnik gospodarske klime (ESI) se je aprila znižal tretjič zapored, na najnižjo raven po novembru 2020. V Nemčiji, naši največji trgovinski partnerici, so se aprila občutno poslabšali vsi vidnejši kazalniki gospodarskega razpoloženja (PMI, ESI, ZEW, Ifo). Kazalnik Ifo je padel na najnižjo raven po maju 2020, zaupanje se je izrazito poslabšalo v vseh dejavnostih.

Poslabšujejo se tudi gospodarski obeti, predvsem pa narašča negotovost. Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale. Zaradi velike negotovosti pa so vse pripravile tudi alternativne scenarije v primeru daljšega trajanja oziroma zaostrovanja konflikta, močno povišanih cen energentov, okrepljenih težav zaradi poškodovane energetske infrastrukture ter oteženega transporta in dobave kritičnih surovin in stranskih produktov naftne industrije skozi Hormuško ožino. Med velikimi tveganji ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA.