Novice

Kazalniki zaupanja v Sloveniji se po močnem aprilskem upadu v zadnjih mesecih izboljšujejo, vrednost kazalnika gospodarske klime se je tudi julija povečala. K mesečnemu izboljšanju je največ prispevalo višje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, nekoliko pa tudi med potrošniki in v trgovini na drobno. Tudi medletno je bilo zaupanje v teh treh segmentih višje, nižje pa je ostalo v gradbeništvu in storitvah. Večina kazalnikov sicer presega dolgoletno povprečje; izjema so predelovalne dejavnosti, kjer pa se zaupanje od konca prvega četrtletja izboljšuje, zlasti glede naročil in pričakovane proizvodnje.

Tudi v evrskem območju se kazalniki gospodarskega razpoloženja po močnem aprilskem upadu izboljšujejo. To velja zlasti za sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje, ki se je zvišal s 50,0 junija na 52,0, kar je največ v osmih mesecih (v predelovalnih dejavnostih z 51,4 na 51,9, v storitvah z 49,4 na 51,7, s čimer se je tudi aktivnost v storitvah vrnila v območje rasti). Nova naročila v predelovalnih dejavnostih so se sicer povečala le minimalno, izvozna pa so znova upadla. Proizvajalci so še naprej zmanjševali zaposlenost in nabavno aktivnost, stroškovni pritiski pa so ostali visoki, vendar so se umirili na najnižjo raven v petih mesecih. Tudi kazalnik ESI se je v evrskem območju zvišal tretji mesec zapored, a ostaja pod dolgoletnim povprečjem. Izboljšanje razpoloženja je bilo izrazito tudi v Nemčiji, predvsem v predelovalnih dejavnostih. Julijski sestavljeni PMI v Nemčiji se je zvišal na 51,2 (junija 49,5), ob močnem povečanju proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. PMI predelovalnih dejavnosti je dosegel 52,2. Aktivnost v storitvah se je prav tako izboljšala, vendar je njihov PMI z 49,6 še ostal nekoliko pod mejo rasti. Tudi indeks Ifo se je julija nadalje zvišal s 85,7 na 86,6, predvsem zaradi precej boljših pričakovanj podjetij. Izboljšalo se je razpoloženje tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih. 

Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale, tveganja pa ostajajo velika. Mednarodne institucije kot pozitivno izpostavljajo odpornost gospodarstev na dosedanje šoke, hkrati pa opozarjajo na velika tveganja, ki bi lahko hitro poslabšala gospodarske razmere. »Tveganja ostajajo povezana predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin ter stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino. Pomembno tveganje ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA,« je pojasnila Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Tveganje predstavlja tudi morebitna večja korekcija vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, ob nenadnem znižanju visokih pričakovanj glede njihove donosnosti. Vse večja pa sta tudi pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in obseg naravnih nesreč, kar krepi predvsem možnost za ponovno višjo rast cen hrane. 

Na uradu smo pričeli s pripravo Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2026, ki jo bomo predstavili v sredini septembra.