Novice

V Jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v začetku septembra, za letos pričakujemo precej višjo gospodarsko rast (3,8 %) kot lani (1,5 %), široko osnovana krepitev gospodarske aktivnosti bo tudi znatno nad pomladanskimi pričakovanji (2,0 %). »Pospešek, ki je bil izrazit v prvi polovici leta, temelji na sovpadanju več dejavnikov: močnem izvoznem okrevanju, dodatno spodbujenem tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev,« je pojasnila Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja UMAR. Široko osnovana gospodarska rast kaže tudi na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij pred zaključkom velikih investicijskih projektov, pa so enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma slabel. Skupni izvoz se bo letos povečal, k čemur prispevata večja izvozna učinkovitost ter povečanje proizvodnih zmogljivosti domače farmacevtske in avtomobilske industrije. Rast predelovalnih dejavnosti bo zato precej koncentrirana v tehnološko in investicijsko intenzivnejših segmentih, medtem ko bodo prispevki ostalih panog skromnejši. Pomembna omejitev pa ostajajo visoki stroški energije in dela, ki pritiskajo na dobičkonosnost podjetij. Avtomobilski dobavitelji so hkrati še vedno v procesu prestrukturiranja, kar kratkoročno pomeni prilagoditveni izziv, dolgoročneje pa odpira možnosti za vključevanje v nove verige vrednosti. Najizrazitejši ciklični impulz v letu 2026 prihaja iz investicij, pri katerih visoka dinamika temelji na sočasnem zaključevanju NOO in drugega tira, občinskih investicijah pred lokalnimi volitvami ter zasebnih vlaganjih v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Gre torej za kombinacijo močnega javnega investicijskega cikla in povečevanja zasebnih proizvodnih zmogljivosti. Domače povpraševanje krepi tudi zasebna potrošnja. Podpirajo jo visoka zaposlenost, hitrejša rast plač in izboljšano zaupanje potrošnikov. Struktura trošenja kaže zlasti na povečane nakupe avtomobilov, drugega neživilskega blaga in turističnih storitev. Kljub ugodnim dohodkovnim razmeram ostaja nagnjenost gospodinjstev k varčevanju visoka. Rast skupnega trošenja ob nadaljnjem povečevanju tujega turističnega obiska spodbuja trgovino, gostinstvo ter druge prostočasne in osebne storitve. Državna potrošnja se bo letos okrepila, ključni razlog je polna uveljavitev novega sistema dolgotrajne oskrbe, zlasti financiranje oskrbe v institucijah iz javnih virov, kar pomeni prenos dela izdatkov iz zasebne v javno potrošnjo. Poleg tega se povečuje tudi zaposlenost v sektorju država, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu. 

V prihodnjih dveh letih bo gospodarska rast zaradi postopnega izostajanja učinkov enkratnih dejavnikov zmernejša, 2,5 % leta 2027 in 2,3 % leta 2028. Izvoz bo naraščal skladno s pričakovano rastjo tujega povpraševanja. V letu 2027 bodo rast v izvoznem delu gospodarstva poleg okrevanja industrije trgovinskih partneric še podpirali tudi učinki investicij v farmacevtskem in avtomobilskem sektorju. Leta 2028 bodo učinki zagona novih zmogljivosti že manjši, dodatno pa bo hitrejšo rast zaviralo manjše število delovnih dni. Leta 2027 se bo rast investicij precej umirila, saj bo izostal prispevek več velikih projektov. Vendar to ne pomeni splošnega investicijskega zastoja: zaradi visoke izkoriščenosti zmogljivosti se bodo nadaljevale naložbe v stroje in opremo, pri stanovanjskih investicijah pa se nakazuje pospešek. V letu 2028 se bo rast investicij ponovno okrepila in bo širše osnovana, saj pričakujemo ponovno rast javnih investicij ter nadaljevanje rasti stanovanjskih in poslovnih investicij zasebnega sektorja. Med javnimi investicijami bo pomemben prispevek infrastrukturnih investicij, vključno z investicijami iz Sklada za obnovo, pri čemer je treba sredstva iz tega sklada porabiti do konca leta 2028. Tudi rast trošenja gospodinjstev bo ostala razmeroma stabilen vir domačega povpraševanja, saj bo skladno z rastjo razpoložljivega dohodka v prihodnjih dveh letih le nekoliko nižja kot letos. Prav tako pričakujemo umiritev rasti državne potrošnje. »Za vzdržno gospodarsko rast v prihodnjih letih bo ključna sposobnost gospodarstva, da po zaključku velikih projektov ohrani zasebne investicije, izkoristi nove proizvodne zmogljivosti in okrevanje zunanjega povpraševanja ter hkrati omeji negativne učinke visokih stroškov energije in dela ter pomanjkanja kadrov,« je poudarila Kajzer.

Zaposlenost bo letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni; brezposelnost bo ostala nizka. Zaposlenost v javnih storitvah se bo letos nekoliko povečala, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu ter izobraževanju. V dejavnostih zasebnega sektorja bo ostala nižja kot lani. Največji upad je pričakovati v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in nekaterih tržnih storitvah. Številna podjetja še naprej poročajo o pomanjkanju delovne sile, ki je po naši oceni zaradi demografskih gibanj pretežno strukturno. V prihodnjih dveh letih bo skupna zaposlenost stagnirala, še naprej pričakujemo rast predvsem v javnih storitvah, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu v povezavi z naraščanjem potreb dolgožive družbe. Zaposlovanje tujih državljanov bo še naprej blažilo upadanje števila delovno aktivnih državljanov Slovenije. Število registriranih brezposelnih bo letos v povprečju ostalo podobno kot lani (okoli 45 tisoč), v prihodnjih dveh letih pa se bo še nekoliko zmanjšalo in doseglo zgodovinsko nizko raven. To je povezano predvsem z demografskimi spremembami in povečanim prehodom iz brezposelnosti v neaktivnost oziroma upokojitev.

Nominalna rast povprečne bruto plače se bo letos okrepila na 7,9 %, v prihodnjih letih pa se bo postopno umirjala. V javnem sektorju bodo rast tudi letos (8,3 %) podpirala izplačila v okviru plačne reforme in kolektivnih pogodb, njihov vpliv pa se bo v prihodnjih letih postopno zmanjševal. V zasebnem sektorju bo rast letos (7,5 %) precej višja kot lani. Okrepila se bo zlasti zaradi višje rasti gospodarske aktivnosti, nadaljnjih pritiskov s trga dela, učinka višjih plač v javnem sektorju na plačna pričakovanja v zasebnem sektorju ter učinka dviga minimalne plače. V prihodnjih letih naj bi se ob prizadevanjih podjetij za ohranjanje konkurenčnosti postopno umirila.

Inflacija bo letos v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved (2,6 %), predvsem zaradi višjih cen energentov in storitev, proti koncu leta pa pričakujemo tudi ponovno rast cen hrane. Večji prispevek cen energentov k inflaciji bo še naprej predvsem posledica visokih cen naftnih derivatov na mediteranski borzi, ki so se začele zviševati po začetku vojne na Bližnjem vzhodu. Pri tem smo upoštevali nadaljnje izvajanje ukrepov za blaženje visokih cen naftnih derivatov. Na rast cen energentov bo vplivalo tudi prehodno obdobje ob uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine za električno energijo. Rast cen storitev bo ob nadaljnji razmeroma visoki rasti plač ostala povišana, zlasti v dejavnostih, kjer pomanjkanje delovne sile še dodatno krepi plačne pritiske, povpraševanje pa ostaja razmeroma visoko. Zaradi višjih cen energentov in neugodnih vremenskih razmer pričakujemo tudi višjo rast cen hrane, predvsem nepredelane, pri kateri se spremembe pogojev pridelave hitreje prenašajo v končne cene. Rast cen neenergetskega industrijskega blaga bo ostala razmeroma nizka. V prihodnjih dveh letih ob odsotnosti novih zunanjih šokov pričakujemo postopno umirjanje inflacije, na njeno gibanje pa bo zlasti v letu 2027 še vplivalo prelivanje letošnjih stroškovnih pritiskov, zlasti v cene nekaterih energentov (električne energije in plina) ter cene hrane, kjer pričakujemo hitrejšo rast cen predelane hrane. Ob nadaljevanju rasti dohodkov in povpraševanja bo povišana ostala tudi rast cen storitev.

Uresničitev Jesenske napovedi spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, ki izhajajo predvsem iz mednarodnega, deloma pa tudi iz domačega okolja. So pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast v primeru umiritve geopolitičnih razmer in izvedbe razvojnih ukrepov. V mednarodnem okolju so tveganja povezana predvsem z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. Dolgotrajnejše motnje v proizvodnji in izvozu energentov ter drugih ključnih surovin iz Perzijskega zaliva bi lahko povzročile nadaljnjo rast cen nafte, zemeljskega plina, naftnih proizvodov, umetnih gnojil, hrane in prevoza ter okrepile motnje v dobavnih verigah. Daljše zaprtje ali močno omejeno prehajanje skozi Hormuško ožino bi te posledice še poglobilo ter dodatno zavrlo svetovno in evropsko gospodarsko rast. Hkrati bi se povečalo tveganje prelivanja višjih cen energentov v osnovno inflacijo, rast plač in inflacijska pričakovanja, kar bi lahko vodilo do zaostrovanja denarne politike in s tem še dodatno omejilo rast gospodarske aktivnosti. Pomemben vir negotovosti ostajajo tudi trgovinske napetosti in razmere na finančnih trgih. »Dodatna tveganja pa predstavljajo morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb, zlasti na cene hrane, ter večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco,« je povedala Kajzer. Nekatera tveganja izvirajo tudi iz domačega gospodarskega okolja, zlasti izrazitejše pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij. »Možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene izhajajo predvsem iz umiritve geopolitičnih razmer, večjih učinkov obrambnih in infrastrukturnih izdatkov, izboljšav v poslovnem in davčnem okolju, močnejšega tehnološkega investicijskega cikla ter uspešnejšega privabljanja visoko izobražene delovne sile,« je dodala.