Novice

Kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju za zadnje četrtletje nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti. Povprečna vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila v zadnjem letošnjem četrtletju najvišja v zadnjih treh letih in pol. Tudi kazalnik gospodarske klime ESI za evrsko območje je bil novembra najvišji po aprilu 2023, zaupanje se je v primerjavi z oktobrom izboljšalo v večini dejavnosti (razen industriji), med potrošniki pa je ostalo nespremenjeno. Klima je bila boljša tudi v primerjavi z lanskim novembrom, zaupanje je bilo opazno višje v gradbeništvu in industriji. Nasprotno se je v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, v decembru gospodarska klima poslabšala. OECD v decembrski napovedi pričakuje, da se bo rast v evrskem območju v letu 2026 malenkost upočasnila, z letošnjih 1,3 % na 1,2 %, nato pa leta 2027 zvišala na 1,4 %. Na rast bodo negativno vplivale povečane trgovinske ovire, pozitivno pa boljše finančne razmere, nadaljnje investicije v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost ter odporen trg dela. Uresničitev napovedi spremlja velika negotovost, povezana zlasti s trgovinskimi ovirami.

Izvoz blaga še naprej upada, v predelovalnih dejavnostih pa se zadnje mesece krepi predvsem aktivnost v visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Predvsem v gradbeništvu in tudi večini tržnih storitev se rast krepi. Tekoča negativna gibanja v predelovalnih dejavnostih so se zadnje mesece ustavila, proizvodnja se še naprej povečuje v visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (desez.). V medletni primerjavi proizvodnja ostaja nižja kot leto prej, v desetih mesecih leta za 1,1 %. Obeti v predelovalnih dejavnostih glede pričakovane proizvodnje so se oktobra sicer nadalje izboljšali, naročila pa so ostala na nizki ravni. Realni izvoz blaga se je oktobra tekoče zmanjšal tretji mesec zapored in se znižal na raven iz aprila. Izvoz se znižuje zlasti v države EU. Med izdelki se zmanjšuje izvoz kovin in kovinskih izdelkov, povečuje pa izvoz farmacije in drugih kemijskih proizvodov. V prvih desetih mesecih je skupni izvoz blaga medletno ostal podoben kot pred letom (–0,1 %). Uvoz je bil večji za 0,7 %. Izvoz in uvoz storitev sta bila v prvih desetih mesecih večja kot v enakem obdobju lani (3,2 % oz. 4,5 %), kar je bilo povezano z večjo menjavo večine glavnih skupin storitev. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v desetih mesecih medletno nižji za dobrih 400 mio EUR in je znašal 2,4 mrd EUR. Po upadu v prvem četrtletju se je od drugega četrtletja izredno okrepila rast vrednosti opravljenih gradbenih del, ki je bila v desetih mesecih medletno večja za desetino. Večje so bile vrednosti vseh vrst gradbenih del, zlasti v gradnji nestanovanjskih stavb (16 %) in specializiranih gradbenih delih (15 %), rast je bila višja tudi v gradnji inženirskih objektov (7 %), v gradnji stanovanjskih stavb pa je ostala skromna (1 %). Krepi se tudi prihodek v tržnih storitvah. V tretjem četrtletju se je tekoče precej povečal (2,8 %), znatno se je okrepil v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Rast je izhajala predvsem iz večje prodaje računalniških storitev na domačem trgu. Razmeroma visoka rast prihodka je bila tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Skupna rast storitvenega prihodka je bila v devetih mesecih leta medletno skromna (0,6 %). V enakem obdobju je bila skromna tudi medletna realna rast prihodka v večini trgovinskih panog, razen v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek v tretjem četrtletju tekoče ponovno povečal. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je novembra nadalje izboljšala in je po treh letih presegla dolgoročno povprečje.

Število delovno aktivnih oseb je oktobra ostalo medletno manjše za 0,4 %, število brezposelnih oseb pa se je po nekaj mesecih naraščanja novembra nekoliko zmanjšalo (desez.). Rast bruto plače se je ob višji rasti v javnem sektorju septembra nekoliko okrepila. Število delovno aktivnih oseb že nekaj mesecev stagnira (desez.), medletno pa je bilo v prvih desetih mesecih in oktobra manjše za 0,4 %. Največji medletni upad je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in komunikacijskih dejavnostih. Število brezposelnih se je novembra nekoliko zmanjšalo (desez.), medletno pa je zaradi naraščanja v predhodnih mesecih ostalo nekoliko višje (0,2 %). Število dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih starejših je bilo še naprej manjše kot pred letom (–6,9 % oz. –7,6 %), število brezposelnih mladih pa za skoraj desetino večje. Septembra je bila medletna rast povprečne nominalne plače (7 %) višja kot v predhodnih dveh mesecih. Okrepljena rast v javnem sektorju (9 %) je bila v veliki meri posledica rasti plač v izobraževanju, po naši oceni povezane z izplačili dodatka za učno in pedagoško obveznost. Tudi v zasebnem sektorju je rast ob pomanjkanju delovne sile ostala razmeroma visoka (5,8 %). V prvih devetih mesecih leta je bila skupna povprečna realna bruto plača višja za 4,5 %, v javnem sektorju za 7,1 %, v zasebnem pa za 2,9 %.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin (2,3 %) je bila novembra najnižja po juniju letos, k inflaciji so še vedno največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Cene življenjskih potrebščin so novembra v povprečju ostale enake kot v predhodnih dveh mesecih, medletna rast pa se je upočasnila z oktobrskih 3,1 % na 2,3 %. K medletni inflaciji je še vedno največ prispevala rast cen v skupini hrane in brezalkoholnih pijač, ki pa se je upočasnila. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se oktobra na mesečni ravni malenkost povišale (0,1 %), medletna rast pa se je ob nižji lanski osnovi skoraj podvojila (1,7 %) in bila višja od rasti cen na tujih trgih (0,9 %). Med posameznimi namenskimi skupinami so še naprej medletno najhitreje rasle cene blaga za široko porabo.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v desetih mesecih letos za 453 mio večji od lanskega v tem obdobju, znašal je 1 mrd EUR. Prihodki so se zvišali za 5,7 %, kar je znatno manj kot v enakem obdobju lani (10,6 %), rast odhodkov pa je bila letos (7,5 %) nekoliko nižja kot lani (8,8 %). Letošnja upočasnitev rasti prihodkov je povezana s konjunkturnimi dejavniki in ukrepi, ki so lani vplivali na visoko rast socialnih prispevkov ter določenih davčnih prihodkov. K rasti odhodkov pa so letos največ prispevala sredstva za plače zaposlenim zaradi izvajanja plačne reforme, pokojnine in nekateri transferji (plačilo za nove koncesije v linijskem prometu in nadomestilo za TEŠ). Letos se povečujejo tudi investicijski odhodki, predvsem za nakup vojaške opreme. Do konca leta pričakujemo, da se bo primanjkljaj še povečal, kar je bilo načrtovano, in sicer zlasti zaradi povečanja odhodkov zaradi druge tranše izplačil v okviru plačne reforme v javnem sektorju, izplačila zimskega regresa javnim uslužbencem, izplačila zimskega dodatka za upokojence in krepitve investicijske porabe.