Novice

BDP v evrskem območju se je v prvem četrtletju tekoče znižal, pod vplivom vojne na Bližnjem vzhodu kazalniki razpoloženja za drugo četrtletje nakazujejo podobno gibanje, zato so napovedi gospodarske rasti za letos nekoliko nižje od predhodnih. Po 0,2-odstotni rasti v zadnjem četrtletju lani se je v prvem četrtletju letos BDP evrskega območja znižal za 0,2 %, medletno pa je bil višji za 0,3 %. K četrtletnemu upadu je pomembno prispeval upad BDP na Irskem. Kazalniki zaupanja pod vplivom vojne na Bližnjem vzhodu nakazujejo upad gospodarske aktivnosti tudi v drugem četrtletju. Evropska komisija kljub izrazitemu poslabšanju razpoloženja med potrošniki za evrsko območje pričakuje, da bo rast BDP temeljila na zasebni potrošnji. Po 1,4-odstotni rasti v letu 2025 za evrsko območje letos napoveduje 0,9-odstotno rast BDP, leta 2027 pa naj bi se rast okrepila na 1,2 %. OECD je v junijski napovedi pripravil dva scenarija razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu, v obeh za letos napoveduje nižjo rast svetovnega gospodarstva kot lani. V evrskem območju naj bi bila gospodarska rast letos (po blažjem scenariju časovno omejenih motenj) z 0,8 % skoraj za polovico nižja kot lani, naslednje leto pa naj bi se zvišala na 1,2 %. OECD med ključnimi tveganji izpostavlja nadaljnje motnje v dobavi energentov, upočasnitev naložb v umetno inteligenco, izvozne omejitve za redke proizvode in prevrednotenje tveganj na finančnih trgih. Večja odpornost podjetij in izrazitejši pozitivni učinki umetne inteligence na produktivnost pa bi lahko prispevali k višji rasti.

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo, da gospodarska gibanja v začetku drugega četrtletja, v okolju povečane negotovosti, ostajajo razmeroma ugodna. Izvoz je po okrepljeni rasti od začetka leta aprila ostal približno nespremenjen in je bil v prvih štirih mesecih medletno realno za 2,8 % višji (uvoz za 5,7 %), k čemur je največ prispeval izvoz farmacevtskih izdelkov, vozil ter električnih strojev in naprav (na uvozni strani stroji in naprave z vozili ter kovine in kovinski izdelki). Tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti je po rasti v začetku leta aprila ostala na ravni marca, v prvih štirih mesecih pa je bila medletno višja (za 1,7 %), in sicer v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Vrednost gradbenih del se od začetka leta pod vplivom gradnje inženirskih objektov krepi in precej presega raven preteklega leta. Razpoložljivi podatki za april kažejo nadaljevanje rasti potrošnje gospodinjstev, spodbujene z večjimi nakupi avtomobilov ter rastjo trošenja za turistične storitve doma in v tujini. Nadaljnjo rast trošenja kažejo tudi podatki o vrednosti davčno potrjenih računov za maj. Vrednost kazalnika gospodarske klime je po začetku vojne na Bližnjem vzhodu zanihala navzdol, maja pa se je izboljšala in bila podobna kot pred letom, vendar pod dolgoletnim povprečjem.

Število delovno aktivnih oseb je aprila ostalo skoraj nespremenjeno, število brezposelnih pa se je maja ponovno malenkost znižalo (oboje desez.). Na razmeroma visoko medletno rast plač letos vplivata dvig minimalne plače v začetku leta in izvajanje plačne reforme v javnem sektorju. Število delovno aktivnih je bilo aprila podobno kot pred letom, pri čemer je bilo zlasti v trgovini, predelovalnih dejavnostih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih nižje, v dejavnostih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu, pa višje. Konec aprila je bilo brezposelnih 43.060 oseb (orig.), kar je 0,4 % manj kot pred letom. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Že od oktobra 2024 pa narašča število brezposelnih mladih (15–29 let), kar ocenjujemo kot odraz vstopa večjih generacij na trg dela, pri čemer se je povpraševanje po delovni sili zmanjšalo. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je tudi marca ostala visoka (7,3 %). V zasebnem sektorju je bila 
7,4-odstotna, najbolj so se povečale plače v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače (gradbeništvo, nastanitve z gostinstvom in druge raznovrstne poslovne dejavnosti). V javnem sektorju je bila rast povprečne bruto plače 6,8-odstotna in je odraz izvajanja plačne reforme. 

Inflacija se je predvsem pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu maja (3,6 %) okrepila drugi mesec zapored. Tudi tokrat so k inflaciji največ (1,3 o. t.) prispevale za desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva. To je bila posledica več dejavnikov: višjih cen energentov zaradi nižje lanske osnove, povezane s preteklimi ukrepi uravnavanja cen električne energije, visokih rasti cen trdih goriv in vpliva vojne na Bližnjem vzhodu na cene kurilnega olja. Visok je bil tudi prispevek v skupini prevoz (0,8 o. t.) zaradi za okoli petino višjih cen pogonskih goriv. Postopoma pa se še naprej upočasnjuje rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (0,9 %). Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila občutneje zvišale; mesečna rast (0,5 %) je bila najvišja v zadnjih 12 mesecih, medletna rast pa se je okrepila na 1,4 % (na domačem trgu 2,5 %, na tujem 0,3 %). K slednji so največ prispevale cene surovin, pomembno pa tudi proizvodov za široko porabo. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos (397,5 mio EUR) višji kot v enakem obdobju lani (286 mio EUR). Prihodki so bili višji za približno 11,4 %, kar je za dobro polovico več kot v prvih štirih mesecih lani. K njihovi rasti so prispevali predvsem večji socialni prispevki (prispevek za dolgotrajno oskrbo, uveden julija lani), davčni prihodki in prihodki od evropskih sredstev. Zaradi poračuna obveznosti aprila so bili medletno občutno višji prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb, nekoliko pa tudi prihodki od trošarin, ki so bili v prvem četrtletju medletno nižji. Precej višja kot lani je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost. Prihodki od evropskih sredstev so se v prvih štirih mesecih povečali predvsem zaradi izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Odhodki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 12,2 %, kar je za dobre 4 o. t. višja rast kot v enakem obdobju lani. K rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Povečanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom je izhajalo predvsem iz rasti izdatkov za pokojnine, nadomestila za brezposelnost, ki se je v začetku letošnjega leta povišalo, ter izdatkov za osebno asistenco.