Novice

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, kazalniki gospodarskega razpoloženja pa so se marca in aprila zaradi vojne na Bližnjem vzhodu močno poslabšali in v začetku drugega četrtletja nakazovali upad aktivnosti. Po 0,2-odstotni rasti v zadnjem četrtletju 2025 se je BDP po prvi oceni Eurostata v prvem četrtletju letos povečal za 0,1 % (medletno za 0,8 %, desez.). Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je aprila prvič po letu in pol znižal pod vrednost 50, ki razmejuje rast od krčenja aktivnosti. Kazalnik proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je še nekoliko povečal, deloma zaradi kopičenja zalog ob pričakovani nadaljnji rasti cen in zaostrovanju dobavnih omejitev, kazalnik aktivnosti v storitvah pa je upadel na najnižjo raven po februarju 2021. Znižal se je tudi kazalnik gospodarske klime (ESI), ki je dosegel najnižjo raven po novembru 2020. Razpoloženje se je poslabšalo v vseh dejavnostih, posebej v storitvah in trgovini na drobno, še izraziteje pa med potrošniki. Tudi v Nemčiji, naši največji trgovinski partnerici, so se aprila občutno poslabšali vsi pomembnejši kazalniki gospodarskega razpoloženja (PMI, ESI, ZEW, Ifo).

V Sloveniji vojna na Bližnjem vzhodu v prvem letošnjem četrtletju še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost, saj se je gospodarska rast okrepila, je pa močno zaznamovala aprilske kazalnike zaupanja in inflacijo. V prvem četrtletju 2026 se je BDP tekoče okrepil za 0,7 % (desez.), medletno pa je bil – tudi zaradi učinka nizke lanske osnove – višji za 3,0 %. Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti (0,7 % medletno): blagovni izvoz je zrasel za 1,8 %, zlasti zaradi večjega izvoza farmacevtskih izdelkov ter po lanskem upadu tudi cestnih vozil in kovin, izvoz storitev pa je upadel za 2,9 %. Rast uvoza (1,5 % medletno) je ostala višja od izvozne, vendar nižja kot lani. Zmerna rast zasebne potrošnje (2,7 % medletno) se je nadaljevala, gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Nadaljevala se je tudi rast investicij (12,6 % medletno), zlasti gradbenih, prav tako so bila pozitivna gibanja investicij v opremo in stroje. Rast državne potrošnje se je nekoliko okrepila (3,9 % medletno) predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država – zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu – ter višjih izdatkov za blago in storitve. Medtem ko so se kazalniki razpoloženja v evrskem območju začeli slabšati že marca, je v Sloveniji zaupanje upadlo aprila, najbolj med potrošniki. V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa so bili skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Podjetja za drugo četrtletje kot glavne omejitvene dejavnike izpostavljajo negotove gospodarske razmere, nizko tuje povpraševanje in pomanjkanje usposobljene delovne sile, povečalo se je tudi tveganje pomanjkanja surovin, ki pa ostaja razmeroma nizko.

Število delovno aktivnih oseb je marca ostalo skoraj nespremenjeno (desez.), število brezposelnih pa se je aprila tekoče znižalo. Visok dvig minimalne plače je pospešil medletno nominalno rast povprečne bruto plače v januarju in februarju, v javnem sektorju pa je rast ostala razmeroma visoka predvsem zaradi izvajanja plačne reforme. Število zaposlenih je bilo marca medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,9 %). Število delovno aktivnih je medletno najbolj upadlo v predelovalnih dejavnostih in trgovini, v javnih storitvah, zlasti v zdravstvu ter socialnem varstvu, pa se je povečalo. Konec aprila je bilo brezposelnih 44.175 oseb (originalni podatki), kar je 0,4 % manj kot pred letom. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Že od oktobra 2024 pa narašča število brezposelnih mladih (15–29 let), kar pojasnjujemo predvsem z vstopom večjih generacij na trg dela. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače ostaja visoka (februarja 7,2 %) – v zasebnem sektorju 7,8 %, z najvišjimi rastmi v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače (gradbeništvo, nastanitve z gostinstvom in druge raznovrstne poslovne dejavnosti), v javnem sektorju pa 5,9 %, kar je povezano z izvajanjem plačne reforme.

Inflacija se je aprila pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu medletno okrepila na 3,1 % (marca 2,5 %); cene naftnih derivatov so k medletni inflaciji prispevale približno 1 o. t. Cene tekočih goriv so se aprila na mesečni ravni zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povišale za skoraj tretjino, pogonskih goriv in maziv pa za skoraj petino. Približno desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva ter za skoraj 5 % višje cene v skupini prevoz so tako skupaj prispevale skoraj dve tretjini medletne inflacije. V tem so se samo naftni derivati (tekoča in pogonska goriva skupaj) podražili za 17,5 %. Nadalje pa se je upočasnjevala medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki je bila 1-odstotna, kar je najnižje po juliju 2024. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se marca nekoliko povišale (za 0,2 %), njihova medletna rast pa se je upočasnila (0,9 %), predvsem zaradi upada na tujih trgih.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvem četrtletju letos znašal 698 mio EUR, kar je 133 mio več kot v lanskem prvem četrtletju. Prihodki so se medletno zvišali za približno desetino, kar je več kot v enakem obdobju lani. Okrepila se je zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo julija lani. Višja je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost, dohodnine ter prihodkov od evropskih sredstev (za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost). Prihodki od trošarin pa so bili medletno nižji. Odhodki so bili medletno višji za 11,2 %, kar je nekoliko višja rast kot v prvem lanskem četrtletju. K njihovi rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Investicijski odhodki so bili medletno višji, zlasti za nakup vojaške opreme ter investicije v novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.