Novice

Kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju so se marca zaradi vojne na Bližnjem vzhodu poslabšali, so pa v povprečju prvega četrtletja še nakazovali nadaljevanje rasti aktivnosti. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v osnovnem scenariju aprilske napovedi le nekoliko znižal napoved svetovne gospodarske rasti in rasti v evrskem območju, zaradi velike negotovosti pa je pripravil še dva alternativna scenarija. Povprečna vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila v prvem četrtletju nekoliko manjša kot v predhodnem, vendar je ostala nad mejo 50, ki nakazuje rast aktivnosti. Kazalnik gospodarske klime ESI se je marca opazneje znižal, predvsem zaradi slabšega zaupanja potrošnikov, a je bil v povprečju prvega četrtletja še vedno višji kot v predhodnem četrtletju in tudi višji kot v enakem obdobju lani. IMF je v osnovnem scenariju aprilske napovedi nekoliko znižal napoved svetovne gospodarske rasti in rasti v evrskem območju. Po osnovnem scenariju, ki predpostavlja trajanje konflikta na Bližnjem vzhodu do sredine letošnjega leta in razmeroma zmerno zvišanje cen energentov v letu 2026, bo svetovna gospodarska rast letos znašala 3,1 % (0,2 o. t. nižje od januarske napovedi IMF), naslednje leto pa 3,2 %. V evrskem območju se bo gospodarska rast letos upočasnila na 1,1 % in ostala podobna tudi naslednje leto (1,2 %). V primerjavi z januarsko napovedjo je IMF rast za obe leti znižal za 0,2 o. t, predvsem zaradi izrazitega zvišanja cen energentov, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu. Po oceni IMF prevladujejo negativna tveganja za napoved. Dolgotrajnejši ali širši konflikt na Bližnjem vzhodu, šibkejši učinki umetne inteligence na rast produktivnosti od pričakovanj ali ponovna zaostritev trgovinskih napetosti bi lahko občutno oslabili svetovno gospodarsko rast. V neugodnem (adverse) in resnejšem (severe) scenariju IMF, ki predpostavljata dolgotrajnejši konflikt, izrazitejšo rast cen energentov in večje težave zaradi poškodovane energetske infrastrukture, bi se svetovna gospodarska rast letos znižala na 2,5 % oz. 2 %.

Kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji so v začetku leta kazali na tekoče izboljšanje v izvoznem delu in gradbeništvu, rast potrošnje gospodinjstev pa se je umirila. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja močneje povečala in presegla raven izpred leta. V prvih dveh mesecih je bila medletno manjša, po naši oceni predvsem zaradi precejšnjega januarskega upada v farmacevtski industriji, za katero so značilna močnejša mesečna nihanja. Manjša kot pred letom je bila tudi proizvodnja v vseh energetsko intenzivnih panogah. Izvoz blaga se je februarja tekoče povečal drugi mesec zapored. K rasti je prispeval predvsem večji izvoz blaga v države izven EU, zlasti v Rusijo, Združeno kraljestvo in ZDA, izvoz v glavne trgovinske partnerice v EU pa je bil manjši. Med proizvodi se je povečal izvoz farmacevtskih in kemičnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov ter raznih gotovih izdelkov. Manjši je bil izvoz vozil, ki mesečno izrazito niha, ter drugih strojev in naprav. Izvoz storitev, zlasti transportnih, ki poteka večinoma z državami EU, se je na mesečni ravni opazneje zmanjšal. Realni uvoz blaga se je februarja zmanjšal tretji mesec zapored, predvsem zaradi manjšega uvoza nekaterih energetskih surovin. V prvih dveh mesecih sta bila ob enem delovnem dnevu manj tako realni izvoz kot uvoz blaga medletno manjša. Vrednost gradbenih del se je po nekajmesečnem zmanjševanju februarja okrepila in bila medletno višja za četrtino. Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je januarja zmanjšal in bil tudi medletno manjši. Skupni realni prihodek tržnih storitev se je januarja ohranil na decembrski ravni, medletno pa je ostal večji v vseh dejavnostih, razen v prometu. Število prodanih novih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb je bilo januarja, po lanski rekordni prodaji v zadnjih šestih letih, medletno precej manjše. Po razmeroma visoki rasti ob koncu lanskega leta so gospodinjstva januarja medletno manj trošila tudi za živila, pijače ter tobačne izdelke, več pa za neživila. Medletno večje je bilo januarja in februarja skupaj trošenje za turistične storitve v tujini in doma. Tudi podatki o nominalni vrednosti davčno potrjenih računov kažejo, da je bila rast potrošnje gospodinjstev v januarju in februarju umirjena (podobno tudi predhodni podatki za prihodek v trgovini na drobno za februar), marca pa se je povečala (brez upoštevanja močno povečane prodaje motornih goriv v povezavi s konfliktom na Bližnjem vzhodu). Kazalnik gospodarske klime se je po izrazitem februarskem poslabšanju marca nekoliko izboljšal, zlasti v trgovini na drobno ter predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Razpoloženje v gospodarstvu pa je marca ostalo slabše kot pred letom, nižji so bili vsi kazalniki zaupanja, razen med potrošniki.

Število delovno aktivnih oseb je februarja ostalo skoraj nespremenjeno, ob precejšnjih razlikah po dejavnostih. Tudi število brezposelnih je bilo marca podobno kot prejšnja dva meseca in nekoliko nižje kot ob koncu lanskega leta. Znaten dvig minimalne plače je v januarju pospešil medletno nominalno rast povprečne bruto plače. Število delovno aktivnih oseb ob precejšnjih razlikah po dejavnostih že več mesecev stagnira (desez.), upada predvsem v predelovalnih dejavnostih in trgovini, raste pa v dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu. Število brezposelnih je bilo marca podobno kot prejšnja dva meseca in nekoliko nižje kot ob koncu lanskega leta (desez. –0,7 %), medletno pa je bilo manjše za 0,2 %. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila januarja visoka (6,7 %), predvsem zaradi visoke rasti v zasebnem sektorju (7,2 %), na kar je močno vplival dvig minimalne plače. Medletna rast plač se je pospešila predvsem v trgovini, nastanitvah z gostinstvom, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami) in gradbeništvu. V javnem sektorju je rast ostala razmeroma visoka, povezana s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku lanskega leta in dogovora v kolektivnih pogodbah. Realno je bila povprečna bruto plača januarja medletno višja za 4 %, v zasebnem sektorju za 4,5 %, v javnem pa za 2,8 %.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je marca znižala na 2,5 %, predvsem zaradi učinka osnove pri cenah električne energije, ki so se lani marca precej povišale; podražitev naftnih derivatov v povezavi z naftno krizo v marčno inflacijo v veliki meri še ni bila zajeta. Cene električne energije so se marca lani ob izteku Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce kljub prehodu na nižjo sezono precej povišale. Medletna rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva se je zato marca znižala na 5,8 %. Nižja je bila tudi medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač (2,6 %). Okrepila pa se je medletna rast cen storitev (3,7 %), k čemur so največ prispevale skoraj desetino višje cene zavarovalnih in finančnih storitev. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so februarja na mesečni ravni ostale nespremenjene, njihova medletna rast pa se je upočasnila na 1,5 %.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih dveh mesecih letos znašal 133 mio EUR, kar je 112 mio več kot v enakem obdobju predhodnega leta. V prvih dveh mesecih so se prihodki zvišali za 8,8 %, medletno se je okrepila zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo julija lani. Precej so se povečali tudi prihodki davka na dodano vrednost ter prihodki od evropskih sredstev (za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost). Medletno pa so bili nižji prihodki od trošarin in davka na dohodek pravnih oseb. Odhodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 11,2 %, k rasti so največ prispevala sredstva za plače zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Povečanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom je izhajalo predvsem iz rasti izdatkov za pokojnine, osebno asistenco in iz nadomestila za brezposelnost, ki se je v začetku letošnjega leta povišalo. Še naprej se povečuje tudi transfer za večjo avtobusno povezljivost med regijami. Prav tako so bili medletno višji investicijski odhodki, zlasti za nakup vojaške opreme ter investicij v novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.