Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 13. do 17. septembra 2021: poraba elektrike po odjemnih skupinah, gradbeništvo, trg dela in tekoči račun plačilne bilance

Nekateri gospodarski kazalniki nakazujejo umirjanje rasti v poletnih mesecih. Rast porabe elektrike se je v zadnjih mesecih upočasnila, kar je povezano predvsem z industrijsko porabo, ki ob težavah z dobavo materialov in okrnjeni proizvodnji zaostaja za ravnmi pred epidemijo. Gradbena aktivnost se je julija znižala, neugodna so predvsem gibanja gradnje nestanovanjskih stavb. Zaposlenost je julija ostala relativno visoka, medletno se je najbolj povišala v zdravstvu in socialnem varstvu ter gradbeništvu. Visok ostaja tudi presežek tekočega računa plačilne bilance. 

Avgusta je bila industrijska poraba elektrike drugi mesec zapored nižja kot v enakem obdobju leta 2019, poraba malega poslovnega odjema pa za letom 2019 zaostaja že od začetka epidemije. Industrijska poraba je bila nižja za 3,4 % (julija za 4,9 %), kar je bilo po naši oceni povezano s težavami pri dobavi in s cenami materialov ter posledično okrnjeno proizvodnjo. Poraba malega poslovnega odjema je bila nižja za 5,3 % (julija za 3,3 %), gospodinjska poraba pa višja za 0,8 %. V primerjavi z lanskim avgustom je bila industrijska poraba elektrike višja za 3,1 %, poraba poslovnega odjema pa za 1,4 %. Gospodinjska poraba je bila nižja za 2,1 %, kar lahko nakazuje, da so se gospodinjstva v večji meri kot lani odločila za odhod na počitnice.

Gradbena aktivnost se je julija znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 3,9 % in bila tudi za 8 % nižja kot pred letom. Na mesečni ravni aktivnost po posameznih segmentih gradbeništva močno niha. Ob teh nihanjih se aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb, inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na začetku leta, močno pa se znižuje v gradnji nestanovanjskih stavb. Podatki o pogodbah nakazujejo, da se bo relativno nizka aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb nadaljevala, bolje pa kaže predvsem gradnji inženirskih objektov in specializiranim gradbenim delom. 
Cene v gradbeništvu so se pod pritiskom naraščanja cen surovin (in pomanjkanja delovne sile) znatno povečale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil julija na ravni 7 %, kar je največ po letu 2005.

Zaposlenost je ostala na podobni ravni kot v predhodnem mesecu, zaradi učinka osnove pa se je medletna rast okrepila. Število delovno aktivnih je bilo julija medletno višje za 2,3 %, kar je predvsem posledica močnega zmanjšanja v spomladanskih mesecih lanskega leta. Medletna rast je bila podobna tako med zaposlenimi (2,2 %) kot samozaposlenimi (2,1 %), čeprav je bil lanski upad števila samozaposlenih bistveno manjši kot pri zaposlenih. Najvišja je bila medletna rast v zdravstvu in socialnem varstvu ter gradbeništvu. Julija je bila zaposlenost prvič po izbruhu epidemije medletno višja tudi v gostinstvu. Medletno je bila zaposlenost nižja samo še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi močno prizadeli.

Presežek tekočega računa je julija ostal visok. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 3,1 mrd EUR (6,5 % ocenjenega BDP). V primerjavi z enakim obdobjem pred letom je k višjemu presežku pomembno prispeval nižji primanjkljaj primarnih dohodkov, zaradi manjših neto plačil obresti na zunanji dolg in manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil nižji zaradi več prejetih sredstev državnega sektorja iz Evropskega socialnega sklada. Kljub okrevanju storitvene menjave je storitveni presežek medletno še vedno nižji, predvsem zaradi manjšega presežka pri potovanjih. Znižal pa se je blagovni presežek, kar je povezano z višjimi cenami energentov in ostalih primarnih surovin, ki najbolj vplivajo na rast uvoznih cen. Izvozne cene so bile medletno višje za 0,9 %, uvozne pa za 2%, pogoji menjave so se tako poslabšali za 1,1 %.

Back