Novice


Novice

Poročilo o razvoju: Zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU se postopno zmanjšuje; potreba po trajnejših ukrepih za dolgoročno vzdržen razvoj in kakovost življenja

Slovenija od leta 2016 ponovno zmanjšuje zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU, socialna vključenost prebivalstva ostaja relativno visoka, učinkovitost rabe virov in energije se je nekoliko izboljšala. To so ključne ugotovitve letošnjega Poročila o razvoju, ki smo ga pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Ob tem pa so gibanja na nekaterih področjih vseeno odstopala od načel vzdržnega razvoja in pomenijo tveganje za uresničitev osrednjega cilja Strategije razvoja Slovenije 2030. Za uspešno reševanje ključnih razvojnih izzivov zato poseben poudarek posvečamo priporočilom razvojnih politik. Slednje morajo biti po našem mnenju osredotočene na pospešitev rasti produktivnosti, prilagoditev demografskim spremembam ter krepitev razvojne vloge države in njenih institucij, ob hkratnem prizadevanju za manjše obremenjevanje okolja.

Po stabilizaciji močno porušenih ravnotežij v javnih financah in bančnem sistemu v krizi je gospodarstvo hitro okrevalo pod vplivom ugodne mednarodne konjunkture in krepitve konkurenčnosti izvoznikov. Okrevanje je temeljilo predvsem na vzponu izvoznega dela gospodarstva, v zadnjem obdobju se je začela vidneje krepiti tudi domača potrošnja.

Izboljšanim gospodarskim razmeram je sledila rast dohodkov prebivalstva, ki je bila najvišja v nižjih dohodkovnih razredih. Ukrepi in povečano zaposlovanje v konjunkturi so prispevali k zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti in hitremu povečevanju vključenosti v krizi slabše zastopanih skupin na trgu dela (mladi, starejši, nizko izobraženi). Tveganje socialne izključenosti in dohodkovna neenakost sta se s tem zmanjšala na predkrizne ravni in ostajata v mednarodnem merilu relativno nizka. Raba virov in energije se je v konjunkturi povečala, vendar manj kot bruto domači proizvod. To kaže nadaljnje povečanje učinkovitosti njihove rabe, ki pa je relativno počasno.

Na nekaterih področjih so gibanja odstopala od načel vzdržnega razvoja. Rast produktivnosti, ki je na dolgi rok ključna za dvig življenjskega standarda prebivalstva, je v času gospodarskega vzpona ostala skromna. Gibanja na področju inovacij, ki so najpomembnejši dejavnik dolgoročne rasti produktivnosti, pa so bila negativna. Sistemi socialne zaščite so premalo prilagojeni demografskim spremembam, kar povečuje pritiske na vzdržnost virov financiranja teh sistemov in omejuje možnosti za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev za prebivalstvo. Z vidika vključujočega razvoja izstopa ohranjanje visoke segmentacije na trgu dela, zlasti med mladimi, ter nizka ekonomska in socialna vključenost starejših. Napredek pri povečevanju števila zdravih let življenja je relativno počasen, izziv predstavlja skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu in nadaljnje izboljšanje življenjskega sloga prebivalstva. Trajnost razvoja negativno zaznamuje visok ogljični odtis Slovenije, zlasti rastoče emisije toplogrednih plinov iz prometa, več let nespremenjen delež obnovljivih virov energije in premalo trajnostna raba prostora.

V prihodnje bo zato treba oblikovati trajnejše ukrepe za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti razvoja in kakovosti življenja. Razvojne politike morajo biti prednostno usmerjene v:

-    pospešitev rasti produktivnosti za gospodarski napredek in dvig življenjskega standarda prebivalstva. Ključna je okrepitev dolgoročnih dejavnikov produktivnosti zlasti z (i) vlaganji v raziskave in razvoj, ki bodo omogočala kakovostno raziskovalno delo ter dolgoročnost ukrepov za povečanje inovacij in pospešitev digitalizacije gospodarstva in družbe, (ii) s hitrejšim prilagajanjem izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam ter (iii) z okrepitvijo vseživljenjskega učenja.
-    prilagoditev demografskim spremembam za zagotovitev dostojnega življenja za vse. Poudarek mora biti na (i) reformah sistemov socialne zaščite za zagotovitev zadostnih virov financiranja, (ii) okrepitvi vseživljenjskega učenja, (iii) spodbujanju zdravega načina življenja, (iv) prilagoditvi delovnega in življenjskega okolja ter (v) zagotavljanju zadostnega obsega ustrezne delovne sile.
-    prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo za manjše obremenjevanja okolja in večjo konkurenčnost gospodarstva. To zahteva spremembo današnjih načinov proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike, zlasti (i) z učinkovitejšim izkoriščanjem naravnih virov, (ii) s trajnostno mobilnostjo ter (iii) z izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva o nujnih spremembah v smeri trajnosti.
-    krepitev razvojne vloge države in njenih institucij (i) z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij, (ii) z izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter (iii) s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov, tako da bodo upoštevani razvojni izzivi.