Poročilo o razvoju 2016: Razmere se izboljšujejo; trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje zahteva strukturne ukrepe

Po poslabšanju v krizi se gospodarske razmere in materialne osnove za življenje v zadnjih letih izboljšujejo, vendar pa trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje prebivalstva zahteva korenitejše strukturne spremembe. To je ključna ugotovitev letošnjega Poročila o razvoju, ki ga pripravlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Prednostna področja ukrepanja morajo biti tako usmerjena predvsem v oblikovanje razvojnih prioritet države, povečanje produktivnosti, zagotavljanje virov financiranja za podjetja in učinkovito upravljanje državnih podjetij, izziv pa ostajajo tudi nadaljevanje konsolidacije javnih financ, prilagoditve demografskim spremembam in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

Poročilo o razvoju je dokument, s katerim na UMAR spremljajo uresničevanje strateških razvojnih usmeritev Slovenije na področju gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Tokrat ugotavljajo, da je Slovenija v krizi močno povečala zaostanek za povprečno gospodarsko razvitostjo držav EU, porušila so se številna makroekonomska ravnotežja, gospodarsko nazadovanje pa je poslabšalo tudi materialni položaj prebivalstva. V zadnjih letih je prišlo do pozitivnih sprememb na številnih področjih. Z gospodarsko rastjo, spodbujeno z izvozom in državnimi investicijami, se je Slovenija z letom 2014 po razvitosti prenehala oddaljevati od povprečja EU, javnofinančni primanjkljaj pa se je leta 2015 zmanjšal pod 3 % BDP. Z okrevanjem trga dela se je začel izboljševati tudi materialni položaj prebivalstva. Vendar pa je gospodarski napredek relativno počasen, saj je v krizi upadel potencial za gospodarsko rast, s tem pa tudi možnosti za večje izboljšanje blaginje prebivalstva, ki jo vse bolj ogroža tudi neprilagojenost družbe demografskim spremembam. Zato so potrebne korenitejše strukturne spremembe, ki morajo biti prednostno usmerjene v dvig produktivnosti in prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva. Te spremembe so nujne tudi za konsolidacijo javnih financ in s tem vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okolja kot osnove za vzdržen razvoj. Pri tem mora gospodarski razvoj slediti tudi cilju zmanjšanja obremenjevanja okolja, ukrepi za večjo učinkovitost rabe energije in surovin pa morajo biti prepoznani kot priložnost za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva.

Ključna priporočila letošnjega poročila o razvoju so, da morajo biti prednostna področja ukrepanja usmerjena v:

- oblikovanje strateških razvojnih prioritet ter izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij za sprejemanje usklajenih razvojnih odločitev in njihovo učinkovito izvedbo,
- povečanje produktivnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti, zagotavljanjem spodbudnega okolja za poslovanje podjetij in ustreznih kadrov za podporo večji konkurenčnosti gospodarstva ter z boljšim izkoriščanjem digitalnih tehnologij,
- zagotavljanje virov financiranja za podjetja z oblikovanjem učinkovitega bančnega sistema, pospešenim prestrukturiranjem podjetij, izboljšanjem dostopnosti do finančnih virov za majhna in srednja podjetja ter razvojem nebančnih segmentov finančnega sistema,
- učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in izvedbo lastniškega prestrukturiranja podjetij,
- nadaljevanje konsolidacije javnih financ s sprejetjem trajnejših ukrepov za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja, zlasti za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema,
- prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva, izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema in okrepitev preventivne dejavnosti ter celovito ureditev sistema dolgotrajne oskrbe,
- izboljšanje sistema varne prožnosti na trgu dela, ki bi omogočal učinkovito alokacijo delovne sile in manjšo segmentacijo trga dela,
- zmanjšanje obremenjevan

ja okolja z učinkovitejšo rabo energije in surovin ter prehodom na trajnostno mobilnost.

Povzetek publikacije