Gospodarska gibanja in razvojne perspektive

Gospodarska rast se po lanskem rekordnem povišanju letos umirja, izvoz in investicije pa ostajata ključna dejavnika. Pomembno vlogo v financiranju gospodarskega razvoja ima finančni sektor, ki je vedno bolj vpet v mednarodne finančne tokove. Posledice mednarodne finančne krize finančni sektor občuti predvsem preko povišanih obrestnih mer in težje dostopnosti dolgoročnih tujih posojil, zaradi zaostrenih kreditnih pogojev in hitrejšega umirjanja gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah pa bodo učinki vidni tudi v realnem sektorju. Nadaljnje strukturne spremembe ostajajo ključne za razvojno dohitevanje povprečja EU.

V zadnjih štirih letih je Slovenija beležila visoko gospodarsko rast, ki je temeljila pretežno na visoki izvozni in investicijski aktivnosti. Ugodna mednarodna konjunktura in pozitivni učinki vstopa Slovenije v EU so pospešili rast izvoza in proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih, poleg investicij v stroje in opremo ter zgradbe pa so se v zadnjih dveh letih močno povečale tudi investicije v izgradnjo avtocest. Takšno strukturo gospodarske rasti, kjer je bil prispevek končnega trošenja relativno skromen, bi lahko z vidika dviga gospodarskega potenciala lahko označili za ugodno. V tem času je z liberalizacijo kapitalskih tokov, vstopom Slovenije EMU ter vedno večjo vpetostjo Slovenije v mednarodne finančne in denarne tokove prišlo tudi do opaznejšega poglabljanja finančnega sektorja in okrepitve finančnih tokov s tujino, vloga finančnega sektorja v financiranju gospodarskega razvoja se je tako okrepila. Visoko povpraševanje po bančnih kreditih je v zadnjih letih tako povezano predvsem s potrebami domačega nebančnega sektorja (podjetja, nedenarne finančne inštitucije, prebivalstvo) po finančnih sredstvih za financiranje domačih naložb v opremo in stroje, infrastrukturo in gradnjo stanovanjskih ter drugih objektov, prav tako tudi drugih naložbenih aktivnosti doma in v tujini. Celoten proces je v veliki meri povezan s procesom konvergence in za državo na ravni razvitosti, kot jo ima Slovenija, pravzaprav običajen.

Po lanski visoki gospodarski rasti, ki je dosegla rekordnih 6,8 odstotka, je v prvi polovici letošnjega leta prišlo do upočasnitve, a na še vedno na visoki ravni (5,5 odstotka). Upočasnila se je rast na praktično vseh segmentih potrošnje, v strukturi rasti pa sta še vedno prevladovala izvoz in investicijska aktivnost. Glede na upadanje rasti izvoznih naročil in upočasnitev gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah EU lahko pričakujemo, da se bo umirjanje rasti nadaljevalo tudi v drugi polovici leta. Kazalci na trgu dela v prvi polovici leta kažejo ugodno sliko, rast zaposlenosti je ostala na visoki lanski ravni 3 odstotkov, tendence upočasnitve rasti zaposlovanja pa so že prisotne predvsem v predelovalnih dejavnostih.

Slovenski bančni sektor je izpostavljen vplivom gibanj na mednarodnih denarnih trgih predvsem preko gibanja obrestnih mer, manj pa preko izvedenih finančnih instrumentov, ki imajo v bilancah slovenskih finančnih inštitucij še relativno majhen delež. Posledice lanske mednarodne finančne krize se v slovenskem finančnem sistemu tako kažejo predvsem v povišanih obrestnih merah, težji dostopnosti tujih posojil in poslabšani ročnostni usklajenosti bančnih naložb in virov financiranja. Po izbruhu krize avgusta 2007 so banke v zaostrenih razmerah na medbančnem trgu namreč začele povečevati obseg kratkoročnega zadolževanja v tujini, ta sredstva pa glede na povpraševanje v veliki meri posojajo na dolgi rok. Zaostreni pogoji zadolževanja bodo tako vplivali na razpoložljivost posojil v domačih bankah in financiranje domače gospodarske aktivnosti. Letos se tokovi zadolževanja prebivalstva in podjetij v bankah po nekaj letih visokih rasti že znižujejo, posledično se umirjajo tudi rasti bančnih kreditov. Zadnji dogodki na mednarodnih finančnih trgih, zlasti težave in izgube številnih mednarodnih finančnih ustanov kažejo, da je finančna kriza globlja in bolj razsežna, kot je še kazalo pred meseci. Zato lahko tudi v Sloveniji pričakujemo nadaljnje učinke na zaostrovanje kreditnih pogojov in težave v dostopnosti bančnih posojil v tujini, posredno pa bo zaradi hitrejšega umirjanja gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah posledice čutil tudi izvozni sektor in z njim celotno gospodarstvo.

Strukturni premiki, ki jih je Slovenija v zadnjih letih dosegla na področju razvoja finančnega sektorja, poenostavitve davčnega sistema in poslovnega okolja (UMAR, Poročilo o razvoju 2008, 2008) so pozitivno vplivali na krepitev gospodarskega potenciala. Vendar pa so na številnih področjih potrebni večji strukturni premiki, da bomo lahko še naprej z enakim tempom zmanjševali zaostanek za razvitimi evropskimi državami. To velja zlasti za izvajanje politike konkurence, intenzivnejšo internacionalizacijo gospodarstva preko neposrednih tujih investicij, prestrukturiranje gospodarstva v smeri tehnološko zahtevnejših in na znanju temelječih dejavnosti, kar zahteva višje in bolj učinkovite naložbe v raziskave in razvoj ter kakovostnejše izobraževanje. V razmerah upočasnjene mednarodne konjunkture zaostanki na teh področjih prihajajo še bolj v ospredje. Strukturni premiki, ki so nujni za nadaljnje razvojno dohitevanje razvitih evropskih držav, bodo tako zahtevali še več napora.