Prilagoditev plač in spremembe plačne neenakosti v Sloveniji v obdobju krize

Zaradi dviga minimalne plače, varčevalnih ukrepov v sektorju država, stagnacije oz. znižanja plač v nekaterih dejavnostih z najvišjimi plačami in strukturnih sprememb zaposlenosti se je plačna neenakost v Sloveniji, ki že pred krizo ni odstopala od povprečja EU, v obdobju krize naglo zmanjševala. Zmanjšale so se tudi razlike v plačah glede na poklicne skupine in izobrazbo zaposlenih.

Kriza se je v zadnjih letih močno odrazila na trgu dela, v strukturi in porazdelitvi zaposlenih ter gibanju plač, kar je sočasno s spremembo ureditve minimalne plače privedlo do opaznega zmanjšanja plačne neenakosti zaposlenih. Padec gospodarske aktivnosti, ki je bil v Sloveniji v obdobju 2008−2013 med največjimi v EU, je sprožil prilagajanje trga dela nižji ravni aktivnosti predvsem z velikim zmanjšanjem zaposlenosti,  manj (in neenakomerno) pa so se krizi prilagajale plače, po naši oceni predvsem zaradi dveh enkratnih dejavnikov – nove zakonske ureditve minimalne plače in prenove plačnega sistema v državnem sektorju. Ta je bila načrtovana več let vnaprej, v veljavo pa je stopila sredi leta 2008 in z izplačilom prvih dveh četrtin sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij med posameznimi poklicnimi skupinami povzročila relativno visoko rast plač prav v obdobju, ko so se plače v zasebnem sektorju že pričele umirjati.

Celotna analiza prilagoditve plač in spremembe plačne neenakosti