Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize

S  1. januarjem 2013 se je minimalna plača uskladila z medletno rastjo cen v letu 2012 (2,7 %) in znaša 783,66 EUR bruto. V zadnjih štirih letih je bila njena rast precej višja od rasti povprečne plače, ki se je zaradi varčevalnih ukrepov v državnem sektorju in padca gospodarske aktivnosti močno upočasnila. Sedanja ureditev usklajevanja minimalne plače in sočasnost začetka krize sta privedli do precejšnje spremembe razmerja med minimalno in povprečno plačo, kar je lahko z vidika stimulativnosti plač že vprašljivo. Razmerje je v letu 2012 doseglo 50,0 %, kar nas uvršča v sam vrh članic EU, letos pa naj bi se še zvišalo. Ob enem največjih znižanj gospodarske aktivnosti v EU v času krize je Slovenija beležila največje zvišanje minimalne plače. Po višini zneska se uvrščamo v zgornjo tretjino članic EU, višjo imajo le v gospodarsko bistveno bolj razvitih članicah.

Dvig minimalne plače je v preteklih treh letih pomembno prispeval k zmanjšanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami in zmanjšanju plačne neenakosti, obenem pa tudi k poslabšanju stroškovne konkurenčnosti gospodarstva in izgubi delovnih mest. V razmerah precejšnjega padca gospodarske aktivnosti, znižanja zaposlenosti, stagnacije plač v zasebnem in znižanju plač v državnem sektorju ter negotovih obetih za prihodnje bi bilo smiselno dopustiti zakonsko možnost manjšega povišanja oz. neuskladitve minimalne plače, kot imajo to urejeno ponekod v EU. Od začetka krize je namreč minimalna plača v nekaterih članicah ostala nominalno nespremenjena tudi več let, v sedmih članicah pa se je v posameznih letih celo znižala.

Celotno besedilo