Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: V zadnjih mesecih krepitev števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih

Ob nadaljnjem povečanju gospodarske aktivnosti v evrskem območju v tretjem četrtletju mednarodne inštitucije niso bistveno spremenile napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto, opozarjajo pa na večja tveganja. Tudi v Sloveniji so se v tretjem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, rast je presegla povprečje evrskega območja. Ob tem se je nadalje povečalo število delovno aktivnih, rast povprečne bruto plače pa se je ustavila. To so ključne ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki so ga danes izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

V evrskem območju se je BDP po oceni Eurostata povečal nekoliko manj kot v predhodnih četrtletjih (0,3 % desez.), medletno pa je bil večji za 1,6 %. Mednarodne inštitucije pričakujejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju v naslednjem letu 1,6 do 1,8-odstotna. Ob tem so se tveganja za upočasnitev rasti povečala in so povezana z manj ugodnimi obeti v razvijajočih se državah, napovedjo dviga ključnih obrestnih mer v ZDA in njegovim vplivom na finančne trge, gibanji cen surovin ter znova večjimi geopolitičnimi tveganji. Pozitivno pa bi k rasti lahko prispevali hitrejše okrevanje svetovne gospodarske rasti in trgovine ter večji učinki ukrepov EU in ECB na rast investicij.

Tudi v Sloveniji se je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju nadalje povečala (0,4 % desez.), BDP je bil medletno večji za 2,5 %. Glavni dejavnik rasti je ostal izvoz, k medletni rasti je znova prispevala tudi zasebna potrošnja (več glej goo.gl/Ks1fI7).

Okrevanje na trgu dela se nadaljuje. Število delovno aktivnih, ki od sredine leta opazneje narašča v predelovalnih dejavnostih, se je v tretjem četrtletju nadalje povečalo (0,5 % desez.). V prvih devetih mesecih je bilo medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja. V javnih storitvah je bilo večje v zdravstvu in izobraževanju, v javni upravi pa manjše. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je novembra nadaljevalo (desez.), konec meseca je bilo v evidenci prijavljenih 107.412 oseb oz. 6,9 % manj kot pred letom.

Rast povprečne bruto plače se je v tretjem četrtletju ustavila. Ob povečevanju deleža zaposlenih z nižjimi plačami se medletna rast bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju zmanjšuje, v prvih devetih mesecih je bila 0,3-odstotna. Plača v javnem sektorju je bila v enakem obdobju višja za 1,0 % zaradi prispevka lani izplačanih zadržanih napredovanj v sektorju država in nadaljnje rasti plač v javnih družbah.

Cene življenjskih potrebščin so novembra ostale medletno nižje. K padcu so znova največ prispevale nižje cene energentov, večji je bil tudi padec cen trajnega blaga. Cene hrane (predvsem nepredelane) so ostale medletno višje. Rast cen storitev pa je bila, pod vplivom enkratnega dejavnika, višja kot v predhodnih mesecih. Osnovna inflacija ostaja nizka, in pod povprečjem evrskega območja.

Skupno razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah se je v prvih desetih mesecih nekoliko povečalo. Obseg kreditov podjetjem in NFI (brez upoštevanja prenosov terjatev na DUTB) se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za okoli petino bolj kot v enakem obdobju lani. Obseg kreditov gospodinjstvom pa se je povečal, predvsem zaradi rasti stanovanjskih kreditov. Podjetja in NFI se razdolžujejo tudi v tujini. Na strani virov financiranja so banke v prvih devetih mesecih beležile odliv tujih virov in precej manjši prirast vlog domačih nebančnih sektorjev v prvih desetih mesecih.

Javnofinančna gibanja so v treh četrtletjih leta zaznamovali izboljšanje gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela ter vladni ukrepi, ki so bili usmerjeni k povečanju prihodkov in zajezitvi nekaterih izdatkov. Javnofinančni prihodki so bili tako v prvih devetih mesecih medletno višji za 2,2 %, javnofinančni odhodki pa na podobni ravni kot lani. To se je odrazilo na znižanju javnofinančnega primanjkljaja na 773 mio EUR, kar 258 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani.