Ekonomsko ogledalo št. 5/2017

Aktivnost se v letošnjem letu povečuje v večini dejavnosti, obeti ostajajo ugodni. Razmere na trgu dela se pod vplivom ugodnih gospodarskih razmer še naprej izboljšujejo, plačna gibanja pa ostajajo umirjena. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih mesecih znova nižja. Ob ugodnih gospodarskih gibanjih in zmerni rasti odhodkov je bil v prvih štirih mesecih dosežen nizek javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku.

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju nadalje okrepila. BDP se je zvišal za 0,6 % in bil medletno večji za 1,9 %.  Rast še naprej spodbuja domače povpraševanje, ob okrevanju svetovnega gospodarstva in trgovine pa se povečuje tudi izvoz. K rasti zasebne potrošnje prispevajo višja zaposlenost in izboljševanje zaupanja potrošnikov. Okrevanje naložb pa še naprej spodbujajo ugodni pogoji financiranja in večja dobičkonosnost podjetij.

Rast aktivnosti v evrskem območju se na začetku drugega četrtletja nadalje krepi, obeti pa ostajajo ugodni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v prvih štirih mesecih precej okrepila, naraščanje števila gradbenih dovoljenj pa kaže na nadaljnjo rast. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je nadalje povečal, podjetja pa ob rastočih naročilih pričakujejo rast proizvodnje tudi v prihodnje. Tudi prihodek v trgovini na drobno se je znova povečal, zaupanje med potrošniki pa ostaja visoko.

Aktivnost se v večini dejavnosti v letošnjem letu povečuje, ugodni ostajajo tudi obeti. Višje tuje povpraševanje in izboljšanje konkurenčnosti spodbujata nadaljnjo rast izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Izboljševanje gospodarskih razmer in okrevanje nepremičninskega trga prispeva h krepitvi gradbene aktivnosti. Zasebna potrošnja, ki se krepi pod vplivom ugodnih gibanj na trgu dela in visokega zaupanja potrošnikov, prispeva k rasti prihodka v trgovini in v storitvah, predvsem tistih, povezanih s preživljanjem prostega časa. K temu prispeva tudi večji obisk tujih turistov. Ob krepitvi domačega in tujega povpraševanja raste prihodek tudi v večini ostalih tržnih storitev. Razpoloženje v gospodarstvu pa ostaja na visoki ravni.

Realni izvoz in uvoz blaga sta po občutni rasti v preteklih mesecih aprila ostala visoka. V prvih štirih mesecih je bil izvoz medletno večji za 7,3 %. Rast izvoza še naprej izhaja iz rasti tujega povpraševanja in izboljšanja konkurenčnega položaja predelovalnih dejavnosti. K njegovi rasti pa največ prispevajo tehnološko zahtevnejše panoge. Rast uvoza je bila v tem obdobju 7,6 odstotna, poleg ugodnih izvoznih gibanj jo podpirata tudi krepitev domače zasebne in investicijske potrošnje.

Nominalni izvoz storitev se je aprila nadalje povečal, uvoz se je ohranil na visoki ravni. Izvoz je bil v prvih štirih mesecih medletno višji za 10,9 %, k rasti sta večino prispevala izvoz transportnih storitev ter tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev. Uvoz je bil v tem obdobju za 7,4 % večji kot pred letom predvsem zaradi večjega uvoza transportnih storitev in storitev strokovnega in poslovnega svetovanja.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je po rasti v preteklih mesecih aprila ostal visok. Rast se letos nadaljuje predvsem v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. V visoko tehnološko zahtevnih panogah, ki so lani precej prispevale k skupni rasti predelovalnih dejavnosti, pa se proizvodnja od konca lanskega leta ohranja na podobno visoki ravni. Skromno ostaja okrevanje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki največ prihodka od prodaje ustvarijo na domačem trgu, kjer povpraševanje okreva počasneje kot v tujini.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je na začetku letošnjega leta okrepila. Ob splošnem izboljševanju gospodarskih razmer in postopnem okrevanju nepremičninskega trga se krepi gradnja stavb. Aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb je pričala okrevati sredi leta 2015, v gradnji nestanovanjskih pa sredi lanskega leta in se je nadaljevala na začetku letošnjega leta. Gradnja inženirskih objektov, ki se je lani zaradi nižjih državnih investicij močno znižala, se je na začetku leta povečala.

Ob nadaljnji visoki prodaji so se cene stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju še povečale. Cene so bile za 5,9 % višje kot pred letom in za okoli petino nižje od vrha iz leta 2008. Povišanje cen rabljenih stanovanj, s katerimi se opravi okoli dve tretjini vseh prodaj, je bilo ponovno največje v Ljubljani . Zvišale so se tudi cene rabljenih stanovanj izven Ljubljane, katerih število prodaj je bilo najvišje v zadnjih desetih letih . Za polovico nižja od vrha iz leta 2007 ostaja prodaja novih nepremičnin.

Rast nominalnega prihodka se je aprila nadaljevala v večini tržnih storitev. Ob krepitvi zaposlovanja se prihodek še naprej hitro povečuje v zaposlovalnih storitvah (del N). Tuje povpraševanje spodbuja rast v bolj izvozno naravnanih storitvah, kot sta cestni promet in računalniške storitve. V strokovno-tehničnih dejavnostih aktivnost ostaja nizka, predvsem v arhitekturno-projektantskih storitvah, kjer se prihodek nadalje zmanjšuje.

Trošenje gospodinjstev se je ob ugodnih razmerah na trgu dela in visokem zaupanju potrošnikov aprila nadalje povečalo. Nadaljevala se je rast nakupov trajnih dobrin, predvsem osebnih avtov . Nadalje so se povečali tudi izdatki za poltrajne dobrine (predvsem za izdelke za osebno nego) in za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini .

Razpoloženje v gospodarstvu ostaja na visoki ravni. Zaupanje se zadnje mesece izboljšuje predvsem v gradbeništvu in med potrošniki. V ostalih dejavnostih pa po izboljšanju na začetku leta ostaja na podobno visokih ravneh.

Rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah se je po močni rasti ob koncu lanskega leta nadaljevala tudi v prvem četrtletju. Še naprej jo spodbujajo predvsem izvozno usmerjeni deli storitev, zlasti cestni promet in računalniške storitve. Ob rasti zaposlovanja se prihodek še naprej krepi tudi v dejavnosti posredovanja delovne sile (del N). Že dlje časa pa na precej nizki ravni ostaja aktivnost predvsem v nekaterih segmentih strokovno-tehničnih dejavnosti (zlasti arhitekturno-projektantske storitve).

Razpoloženje v gospodarstvu ostaja ugodno. Po izboljševanju v zadnjem letu, ko se je zaupanje povečalo v večini dejavnosti in med potrošniki, razpoloženje sredi drugega četrtletja ostaja na visoki ravni.

Rast števila delovno aktivnih  ostaja visoka in se nadaljuje v večini dejavnosti. Njihovo število je v zadnjih mesecih doseglo raven iz začetka 2007. Kratkoročna pričakovanja podjetij o zaposlovanju kažejo na nadaljevanje ugodnih gibanj. Ob tem se določen segment podjetij, zlasti v predelovalnih dejavnostih, že sooča s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. V javnih storitvah je bilo po sprostitvi omejitev leta 2016 pri novem zaposlovanju število zaposlenih še naprej medletno večje predvsem v zdravstvu in osnovnem šolstvu.

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je v prvi polovici leta ob visokem zaposlovanju in zniževanju priliva nadaljevalo. Odliv v zaposlitev je ostal podoben kot v enakem obdobju lani, priliv v evidenco brezposelnih, povezan zlasti s potekom pogodb za določen čas, pa je bil medletno manjši. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, kar povezujemo z boljšimi gospodarskimi razmerami in manjšimi generacijami, ki končujejo šolanje. Ob koncu junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 84.793 oseb (15,0 % manj kot junija lani). 

Plačna gibanja ostajajo umirjena. Po stagnaciji v prvem četrtletju je povprečna bruto plača zasebnega sektorja tudi aprila ostala skoraj nespremenjena, v javnem sektorju pa se je nekoliko zvišala. V prvih štirih mesecih je bila rast plač v obeh sektorjih nekoliko počasnejša kot v enakem obdobju lani.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih mesecih ponovno nižja. To povezujemo predvsem z manjšim prispevkom cen energentov zaradi padca cen nafte na svetovnih trgih. Umirila se je tudi rast cen hrane. Cene storitev ostajajo medletno višje predvsem zaradi nadaljnje krepitve zasebne potrošnje (gostinske in nastanitvene storitve). Cene trajnega in poltrajnega blaga pa so bile še naprej medletno nižje.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov in uvoznih cen se nadaljuje. Rast uvoznih cen se zaradi zniževanja cen surovin na svetovnih trgih umirja. Rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev pa je maja ostala podobna kot pred mesecem.

V prvih petih mesecih se je cenovna konkurenčnost medletno nekoliko izboljšala in ostala za izvoznike še naprej spodbudna. Evro se je v zadnjem času nominalno sicer okrepil, medletno pa je bil do večine pomembnejših valut iz EU in zunaj EU še nižji . Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi  cenami življenjskih potrebščin, se je posledično znižal nekoliko pod raven izpred enega leta, kar je blizu najnižjih ravni od vstopa v ERM2 leta 2004, doseženih pred dvema letoma.

V menjalnem sektorju so se v prvem četrtletju stroški dela na enoto proizvoda medletno nadalje znižali. To je bila posledica znižanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prometu, pa tudi informacijskih in komunikacijskih storitvah, kjer so se ob visoki rasti dodane vrednosti povečali tudi zaposlenost in plače. Gibanje stroškov dela na enoto proizvoda menjalnega sektorja je od leta 2015 skladno s povprečjem evrskega območja, v predelovalnih dejavnostih pa je že več let relativno boljše. 

V prvem četrtletju so se stroški dela na enoto proizvoda medletno zmanjšali tudi v celotnem gospodarstvu. Po enoletni rasti, ki se je v drugem polletju lani postopno umirjala, je bilo njihovo zmanjšanje posledica izrazitejšega povečanja produktivnosti dela ob nadaljnjem povečanju zaposlenosti. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega pa se je realno nadalje upočasnila. Obrat v pozitivno smer je zabeležil tudi nemenjalni sektor, predvsem gradbeništvo, v manjši meri pa tudi finančne in zavarovalniške dejavnosti, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter poslovanje z nepremičninami. Povprečno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti v gospodarstvu evrskega območja in EU je bilo precej manjše.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v prvih štirih mesecih ostal visok kljub poslabšanju pogojev menjave. V dvanajstih mesecih do aprila je dosegel 2,7 mrd EUR (6,5 % BDP). V primerjavi s prejšnjim dvanajstmesečnim obdobjem je k višjemu presežku tekočih transakcij največ prispeval višji storitveni presežek,  medtem ko je bil, ob hitrejši količinski rasti uvoza od izvoza in poslabšanih pogojih menjave,  blagovni presežek manjši. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto plačil obresti na zunanji dolg in manj ocenjenih reinvestiranih dobičkov; primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi več prejetih transferjev zasebnega sektorja.
 

Neto odliv finančnih transakcij s tujino se nadaljuje. Finančni tokovi državnega sektorja so bili približno uravnoteženi. V zasebnem sektorju je bil zabeležen neto odliv. Podjetja so kratkoročno kreditirala tujino, kar je povezano z rastjo izvoza blaga in storitev, poslovne banke so kupovale predvsem tuje dolžniške vrednostne papirje in se nadalje razdolževale. BS je povečala finančne investicije v tuje vrednostne papirje,  z zadolžitvijo do Evrosistema pa je zabeležila neto priliv.

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem  tudi maja medletno postopoma narašča. Povečuje se zadolževanje gospodinjstev. Zmanjševanje obsega kreditov podjetij in NFI pa se je na medletni ravni že skoraj ustavilo. Pogoji zadolževanja v tujini so ugodnejši, zato se podjetja še naprej zadolžujejo pri tujih bankah, predvsem v obliki dolgoročnih posojil (z ročnostjo daljšo od enega leta), za katera so tudi razlike v obrestnih merah največje. Med viri financiranja banke še naprej zmanjšujejo obveznosti do tujih bank in jih nadomeščajo z depoziti domačih nebančnih sektorjev, in sicer predvsem gospodinjstev in nefinančnih družb.

Ugodna javnofinančna gibanja v začetku leta temeljijo na razmeroma hitri medletni rasti večine kategorij prihodkov in na zmerni rasti odhodkov. Javnofinančni primanjkljaj je v prvih štirih mesecih po denarnem toku  dosegel petino vrednosti iz enakega obdobja lani, bistveno višji pa je bil presežek primarnega salda. Na hitro rast prihodkov vplivajo poleg nekaterih enkratnih dejavnikov  predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Zaradi sproščanja varčevalnih ukrepov k rasti odhodkov največ prispevajo sredstva za zaposlene in nekateri tekoči transferi posameznikom in gospodinjstvom, nadaljuje pa se tudi hitra rast boleznin. Skupna rast odhodkov kljub temu ostaja zmerna, na kar pomembno vpliva nizka rast investicij ob skromnem črpanju EU sredstev, pa tudi medletno nižja vplačila v proračun EU .

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih pozitiven (53,6 mio EUR). Prilivi so bili pretežno (dve tretjini) posledica črpanja iz sklada skupne kmetijske in ribiške politike. Vlada RS je maja sprejela izhodišča za spremembe operativnega programa , ki upoštevajo spremenjene okoliščine z vidika ocene potreb in prednostnih naložb ter pospešitve črpanja EU sredstev. Izhodišča predvidevajo dodatno dodeljenih 56 mio EUR  za razvoj infrastrukture in človeških virov s poudarkom na aktivnem staranju.  Med pomembnejšimi prerazporeditvami je tudi prerazporeditev dela sredstev za izgradnjo drugega tira proge Divača-Koper.

Javnofinančni odhodki so bili v prvem četrtletju medletno večji za 2,6 %. Na zmerno rast, ki trenutno podpira hitro zniževanje primanjkljaja, v veliki meri vpliva zastoj investicij države in padec plačil v proračun EU. Brez upoštevanja teh dveh kategorij bi se medletna rast odhodkov v prvem četrtletju približala 4 %. K rasti odhodkov so največ prispevali tekoči transferi, zlasti transferi posameznikom in gospodinjstvom in sredstva za zaposlene.