Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: Proti koncu lanskega leta ohranjanje gospodarskih kazalcev na doseženih ravneh; nadaljnje izboljšanje konkurenčnosti

V Sloveniji se je večina gospodarskih kazalnikov proti koncu leta 2015 ohranila na doseženi ravni. Na trgu dela se je rast števila delovno aktivnih do novembra nadaljevala, zmanjševanje števila registriranih brezposelnih pa je na prehodu v leto 2016 zastalo. Na finančnih trgih so se lani povečali krediti gospodinjstvom, padec kreditov podjetjem in NFI pa je bil manjši kot v predhodnem letu. V Ekonomskem ogledalu, ki so ga danes izdali v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, ugotavljajo še, da se je v drugi polovici leta 2015 nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti, kar je bilo predvsem posledica padca tečaja, delno pa tudi relativnih cen in stroškov dela.

Zadnji kazalniki za evrsko območje kažejo, da se je gospodarska rast nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju 2015. Za leto 2016 mednarodne inštitucije za naše glavne gospodarske partnerice pričakujejo podobno rast gospodarske aktivnosti kot lani. Ta naj bi še naprej temeljila predvsem na okrevanju zasebne potrošnje, k čemur naj bi poleg izboljšanja razmer na trgu dela prispevale tudi občutno nižje cene nafte. Slednje pozitivno vplivajo tudi na dobičke, kar skupaj z lažjim dostopom do finančnih virov vpliva na izboljšanje obetov za rast investicij. Zaradi poslabšanja razmer v razvijajočih se gospodarstvih pa so nižje napovedi rasti svetovne trgovine in posledično izvoza. Še občutnejša upočasnitev gospodarske aktivnosti v teh državah in z njo povezano povečanje negotovosti na finančnih trgih je tudi glavno tveganje za napovedi, tako v celotni EU kot v Sloveniji.

V Sloveniji se je večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti proti koncu 2015 ohranila na doseženi ravni. Realni izvoz blaga in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta bila v enajstih mesecih 2015 medletno za okoli pet odstotkov večja. Tudi lani sta se krepila pod vplivom pozitivnih vplivov iz tujine in ob izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v zadnjih letih. Pozitivno pa prispevata tudi k postopni krepitvi prihodka v storitvah, ki pa je predvsem posledica višje zasebne potrošnje, povezane z dlje časa trajajočim okrevanjem na trgu dela. Aktivnost v gradbeništvu ostaja zelo nizka, čeprav je ob koncu leta zanihala navzgor zaradi intenzivnejših investicij države. Razpoloženje v gospodarstvu se je v začetku leta 2016 sicer poslabšalo, vendar ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti.

Števila delovno aktivnih je proti koncu leta še naprej raslo, povečalo se je predvsem v predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah, skladno z višjo aktivnostjo v teh dejavnostih. Število registriranih brezposelnih pa se je po zmanjševanju od aprila 2014 konec lanskega leta povečalo, na začetku 2016 je ostalo na podobni ravni. Na to je vplival zlasti večji priliv v evidenco zaradi večjega števila izteka pogodb za določen čas. Kljub temu je bilo njihovo število za 4,9 % manjše kot pred letom.

Rast povprečne bruto plače se je proti koncu lanskega leta okrepila. Novembrska okrepitev rasti v zasebnem sektorju je bila posledica najvišjih izrednih izplačil (božičnic in drugih nagrad ob koncu leta) v zadnjih sedmih letih. V enajstih mesecih je rast ostala sicer precej nižja kot v enakem obdobju 2014, kar ob težnji po ohranjanju konkurenčnosti v UMAR pripisujemo odsotnosti cenovnih pritiskov in povečanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami. V javnem sektorju se je v enajstih mesecih 2015 rast plač nadaljevala, zaradi izplačil zadržanih napredovanj v 2014 in nadaljnje rasti v javnih družbah.

V drugi polovici 2015 se je nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Izboljšanje je bilo predvsem posledica padca nominalnega efektivnega tečaja, delno pa tudi relativnih cen in stroškov dela na enoto proizvoda. Glavnina znižanja stroškov dela na enoto proizvoda je tudi lani izhajala iz menjalnega sektorja, predvsem predelovalnih dejavnosti, kjer je bila raven realnih stroškov dela na enoto proizvoda že nižja kot pred krizo.

Padec obsega kreditov domačih nebančnim sektorjem je bil lani manjši kot leto prej in je zaradi rasti kreditov gospodinjstvom ter manjšega padca kreditov podjetjem in NFI znašal 1,1 mrd EUR. V drugi polovici 2015 se je stabiliziralo neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini, neto razdolževanje bank pa se je upočasnilo. Skupni prirast vlog domačih nebančnih sektorjev pa se je lani zmanjšal za več kot polovico. To je bila posledica odliva vlog države in NFI ter manjšega priliva vlog gospodinjstev, kljub povečanju prirasta vlog podjetij, ki je po oceni UMAR lahko tudi povezano z njihovo nizko investicijsko aktivnostjo.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku, ki je bil v enajstih mesecih 2015 medletno nižji, se bo skladno z že znano decembrsko realizacijo državnega proračuna do konca leta povišal. To bo posledica občutne rasti izdatkov za investicije ter blago in storitve. Primanjkljaj državnega proračuna, ki ustvari pretežni del javnofinančnega primanjkljaja, je bil nižji od načrtovanega z rebalansom. Ob nadaljnjem okrevanju gospodarske aktivnosti in sprejetih ukrepih so se prihodki povečali, vendar manj kot izdatki, čeprav se je tudi njihova rast lani upočasnila.