Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: Nadaljuje se rast zaposlenosti; povprečna plača raste počasneje kot lani

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju kažejo nadaljevanje sicer skromne rasti BDP v tretjem četrtletju, kazalniki razpoloženja ostajajo ugodni. V Sloveniji so se v tem obdobju gospodarski kazalniki z izjemo gradbeništva nadalje nekoliko izboljšali. Na trgu dela se število delovno aktivnih še naprej povečuje in se je letos najbolj povečalo v nekaterih panogah predelovalnih dejavnosti, gostinstvu, prometu in trgovini. Rast bruto plače na zaposlenega pa zaradi strukture zaposlovanja zaostaja za lansko. Kot v zadnjem Ekonomskem ogledalu še ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, se je na finančnih trgih obseg kreditov gospodinjstev začel ponovno povečevati, obseg kreditov podjetjem in drugim nebančnim sektorjem pa se še naprej zmanjšuje.

V evrskem območju kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti kljub avgustovski stagnaciji še kažejo nadaljnje skromno okrevanje v tretjem četrtletju. Obeti ostajajo pozitivni, saj so se kazalniki razpoloženja konec tretjega četrtletja še nekoliko izboljšali. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se v poletnih mesecih večinoma nadalje nekoliko povišale (desez.) in bile tudi medletno, razen v gradbeništvu, višje. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se še naprej povečuje in je tako kot izvoz v prvih osmih mesecih na višji ravni kot pred letom. Povečevanje prihodka v nekaterih segmentih trgovine nakazuje nadaljevanje okrevanja zasebne potrošnje, povečuje pa se tudi prihodek v večini tržnih dejavnosti. Nadaljuje pa se zmanjševanje aktivnosti v gradbeništvu, ki edina zaostaja za ravnmi izpred enega leta.

Okrevanje na trgu dela se nadaljuje. Avgusta se je število delovno aktivnih nadalje povečalo (desez.) in je bilo v prvih osmih mesecih medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj pa v srednje nizko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, prometu in trgovini. Pospešeno se nadaljuje tudi zmanjševanje števila registriranih brezposelnih (desez.), konec oktobra je bilo v evidenci prijavljenih 107.488 oseb oz. 7,3 % manj kot v oktobra lani.

Povprečna bruto plača na zaposlenega letos raste počasneje kot lani, predvsem zaradi relativno večjega zaposlovanja oseb s podpovprečnimi plačami v zasebnem sektorju. V javnem sektorju na medletno rast plač vplivajo lanska izplačila zadržanih napredovanj, delno tudi rasti plač v javnih družbah.

Na finančnih trgih se skupno razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah nadalje umirja, kar je predvsem posledica zadolževanja gospodinjstev, kjer se je obseg kreditov ponovno pričel povečevati. Obseg kreditov podjetjem in NFI (brez upoštevanja prenosov terjatev na DUTB) pa se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za okoli desetino bolj kot v enakem obdobju lani. Nadaljuje se tudi razdolževanje v tujini, kjer podjetja in NFI neto odplačujejo predvsem dolgoročna posojila, kar je po naši oceni povezano tudi z nizko investicijsko aktivnostjo. Delež nedonosnih terjatev se v zadnjih mesecih ohranja na ravni okrog 11 %. Na strani virov financiranja banke v osmih mesecih letos beležijo odliv tujih virov, prirast depozitov domačih nebančnih sektorjev se upočasnjuje.

Javnofinančni primanjkljaj (699 mio EUR) je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani (za 358 mio EUR). Medletno znižanje je povezano z izboljšanjem gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela ter vladnimi ukrepi, ki so skupaj delovali v smeri povečanja prihodkov in zajezitve nekaterih izdatkov. Javnofinančni prihodki so bili v prvih osmih mesecih medletno višji za 3,7 %, rast pa izhaja iz višjih prilivov davkov, socialnih prispevkov in evropskih kohezijskih sredstev. Javnofinančni odhodki v prvih osmih mesecih so bili na podobni ravni kot v enakem obdobju lani.