Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: Nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj; konkurenčnost menjalnega sektorja se je nadalje izboljšala

V Sloveniji in tudi celotnem evrskem območju se je rast gospodarske aktivnosti nadaljevala tudi na začetku drugega četrtletja. Obeti ostajajo večinoma ugodni, negotovost pa povečuje odločitev Združenega kraljestva za izstop iz EU. Na domačem trgu dela še naprej narašča število delovno aktivnih; pod vplivom visoke rasti produktivnosti pa se je nadalje izboljšal konkurenčni položaj menjalnega sektorja, so izpostavili v zadnjem Ekonomskem ogledalu Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.

V evrskem območju zadnji podatki nakazujejo, da se je gospodarska rast nadaljevala tudi v drugem četrtletju, a naj bi bila po pričakovanjih nižja kot v predhodnih četrtletjih. V predelovalnih dejavnostih se je aktivnost aprila nekoliko povečala, v trgovini na drobno in gradbeništvu pa že nekaj mesecev stagnira. Razmere na trgu dela se izboljšujejo in pozitivno vplivajo na zasebno potrošnjo, ki bo po napovedih mednarodnih institucij glavni dejavnik gospodarske rasti. Vrednosti kazalnikov razpoloženja ostajajo blizu najvišjih ravni v zadnjih letih. Cene nafte in surovin se zvišujejo, vendar so še precej nižje kot v preteklih letih. Referendumska odločitev za izstop Združenega kraljestva iz EU pa prinaša predvsem veliko mero negotovosti glede gospodarskih in političnih razmer v evropskem prostoru.

Večina vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je na začetku drugega četrtletja nadalje povečala. Ob ugodnih gibanjih stroškovne konkurenčnosti in tujega povpraševanja se je nadaljevala rast izvoza blaga in obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Po več mesecih upadanja se je aktivnost povečala tudi v gradbeništvu, vendar je ostala na zelo nizki ravni. Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v nekaterih segmentih trgovine in storitvah, povezanih s turizmom. Prihodek v večini ostalih tržnih storitev pa se v zadnjih mesecih ni povečal. Kazalnik gospodarske klime nakazuje postopno krepitev aktivnosti v večini dejavnosti tudi v naslednjih mesecih.

Razmere in obeti na trgu dela ostajajo ugodni. Naraščanje števila delovno aktivnih se je nadaljevalo tudi aprila, in sicer v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prometu. Število registriranih brezposelnih se je junija nadalje zmanjšalo. Konec meseca je bilo registriranih brezposelnih 99.795 oseb oz. 9,5 % manj kot pred letom. V prvih štirih mesecih je bila medletna rast povprečne bruto plače na zaposlenega v zasebnem in javnem sektorju največja v zadnjih petih letih, čeprav je aprila po daljšem obdobju krepitve rast plač zastala.

Konkurenčnost menjalnega sektorja se je tudi v prvem četrtletju nadalje izboljšala, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki so najbolj izpostavljene tuji konkurenci. Izboljšanje je bilo posledica visoke rasti produktivnosti, ki je omogočila izboljšanje konkurenčnega položaja menjalnega sektorja ob hkratni rasti plač. Na ravni celotnega gospodarstva se sicer stroški dela na enoto proizvoda ne znižujejo več zaradi njihove rasti v nemenjalnem sektorju. Cenovna konkurenčnost gospodarstva ostaja, kljub krepitvi evra, ugodna zaradi znižanja relativnih cen življenjskih potrebščin.

Zmanjševanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se nadalje umirja. Upadanje obsega kreditov podjetjem se je v zadnjih mesecih stabiliziralo, obseg kreditov gospodinjstvom pa se povečuje. Precej se je umirilo tudi neto razdolževanje podjetij v tujini, ki povečujejo obseg najetih kratkoročnih kreditov. Delež nedonosnih terjatev se je še znižal in je konec aprila znašal 8,0 %. Med viri financiranja so banke še naprej odplačevale obveznosti do tujine, vloge nebančnih sektorjev se še povečujejo. Nadaljuje pa se poslabševanje ročnostne strukture vlog, saj se nadalje krepijo predvsem vloge čez noč.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno sicer nekoliko znižali, kar je bila predvsem posledica nižjih prilivov iz proračuna EU, vendar pa so se prihodki iz socialnih prispevkov, dohodnine in DDV povišali zaradi izboljšanja gospodarskih razmer. Še bolj kot prihodki pa so se medletno znižali odhodki, predvsem zaradi nižjih investicij v povezavi z izvajanjem nove finančne perspektive EU, kjer prihaja tudi do zamika pri začetku črpanja.