Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: Na prehodu v zadnje lansko četrtletje ohranjanje gospodarskih kazalnikov na doseženih ravneh

Na prehodu v zadnje četrtletje lani so se vrednosti gospodarskih kazalnikov v Sloveniji večinoma ohranile na doseženih ravneh. Glavni dejavnik rasti ostaja izvoz, nadaljuje se tudi okrevanje potrošnje v segmentu trajnih dobrin, ki se je v času krize najbolj zmanjšala. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj je na voljo novo Ekonomsko ogledalo, v katerem ugotavljajo tudi, da na trgu dela, kjer se sicer nadaljuje postopno okrevanje, gibanje povprečne bruto plače zaznamuje zaustavitev rasti plač v zasebnem sektorju.

V evrskem območju kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja nakazujejo nadaljevanje skromne rasti BDP v zadnjem četrtletju 2015. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in opravljenih gradbenih del sta na prehodu v zadnje četrtletje ostala na podobni ravni kot v predhodnih mesecih. Rast prihodka v trgovini na drobno se je v zadnjih mesecih sicer ustavila, a je v desetih mesecih leta 2015 izmed vseh treh kazalnikov najbolj presegala raven iz enakega obdobja predhodnega leta. To je odraz krepitve zasebne potrošnje ob rasti razpoložljivega dohodka zaradi okrevanja razmer na trgu dela in tudi pozitivnega vpliva nižjih cen nafte. Nadaljnje izboljšanje kazalnikov razpoloženja ob koncu leta nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj.

V Sloveniji so se na prehodu v zadnje četrtletje lani vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti, z izjemo gradbeništva, ohranile na doseženi ravni. Izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih sta po daljšem obdobju rasti ostala na doseženi ravni, v desetih mesecih 2015 pa sta bila večja kot pred letom. Izvoz tako ostaja glavni dejavnik okrevanja gospodarstva. Tudi skupni prihodek v trgovini na drobno se v zadnjih mesecih ohranja na podobni ravni. Nadaljevala se je le rast v trgovini z neživili, kar z rastjo v trgovini z motornimi vozili nakazuje nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje v segmentu trajnih dobrin. Aktivnost v gradbeništvu se je nadalje zmanjšala in ostaja edina, ki zaostaja za ravnmi izpred enega leta. Razpoloženje v gospodarstvu je v zadnjih treh mesecih leta ostalo na visoki ravni.

Okrevanje na trgu dela se je nadaljevalo tudi ob koncu leta 2015. Nadaljnja rast števila delovno aktivnih je predvsem posledica krepitve v predelovalnih dejavnostih. V desetih mesecih 2015 je bila ob povečanju v večini dejavnosti zasebnega sektorja rast precej višja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Število registriranih brezposelnih se je po daljšem obdobju zmanjševanja decembra povečalo (desezonirano), konec meseca je bilo v evidenci prijavljenih 113.076, kar je šest tisoč manj kot pred letom. Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju se je ustavila, kar na UMAR pripisujemo povečavanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami, težnji po ohranjanju konkurenčnosti in odsotnosti cenovnih pritiskov.

Razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah se je v enajstih mesecih 2015 povečalo. To je bila predvsem posledica občutnejšega zmanjšanja obsega kreditov podjetij in NFI (brez upoštevanja prenosov terjatev na DUTB) kot v enakem obdobju 2014, zmanjšal se je tudi obseg kreditov države. Obseg kreditov gospodinjstev pa se je povečal zaradi rasti stanovanjskih kreditov ob oživljanju trga nepremičnin. Na strani virov financiranja so banke v desetih mesecih 2015 še povečale neto odplačila obveznosti do tujine, prirast vlog domačih nebančnih sektorjev pa se je v enajstih mesecih več kot prepolovil.

Javnofinančni primanjkljaj je v prvih desetih mesecih 2015 znašal 785 mio EUR in se bo do konca leta še nekoliko povečal. V primerjavi z enakim obdobjem 2014 je bil primanjkljaj nižji za 364 mio EUR, kar je posledica rasti gospodarske aktivnosti in izboljšanja stanja na trgu dela ter vladnih ukrepov za rast prihodkov in zajezitev odhodkov. Medletna rast prihodkov v desetih mesecih 2015 je bila predvsem posledica višjih davčnih prihodkov, ob rasti vseh ključnih kategorij, in tudi socialnih prispevkov. Odhodki so bili nekoliko nižji kot pred letom zaradi manj izdatkov za investicije, plačila obresti in subvencije. Pri izdatkih za investicije na uradu pričakujemo večjo rast ob koncu leta in zato v celem letu višji primanjkljaj od doseženega v desetih mesecih.