V drugem četrletju nadaljevanje visoke gospodarske rasti; na trgu dela pomanjkanje delovne sile najpomembnejši omejitveni dejavnik rasti

V drugem četrtletju 2017 se je nadaljevala visoka rast gospodarske aktivnosti, ki je bila znova tudi občutno višja kot v povprečju evrskega območja. Na Umar ugotavljamo, da gospodarsko rast spodbujajo vsi segmenti gospodarstva, poleg izvoza še zasebna in državna potrošnja ter investicije. Ob ugodnih gospodarskih gibanjih se še naprej izboljšujejo tudi razmere na trgu dela, kjer pa po poročanju podjetij pomanjkanje delovne sile postaja najpomembnejši omejitveni dejavnik za nadaljnjo rast.

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada je bil v drugem letošnjem četrtletju BDP medletno večji za 5,2 % (desezonirano), kar pomeni nadaljevanje ugodnih gibanj iz prvega četrtletja letos. Po reviziji pa je bil BDP pomembno višji kot po prvi oceni tudi v letu 2016 (3,1 %, prej 2,5 %).

Med dejavniki gospodarske rasti ostaja ključen izvoz, kjer se nadaljuje visoka rast, spodbujena z rastjo tujega povpraševanja in izboljševanjem konkurenčnega položaja slovenskih podjetij. Z njim tesno povezana je nadaljnja rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Razmere se še naprej izboljšujejo tudi v večini tržnih storitvenih dejavnosti.

Nadaljevala se je tudi rast zasebne potrošnje, kar je predvsem posledica občutnega izboljševanja razmer na trgu dela, zlasti rasti zaposlenosti, povečanje plač v večini dejavnosti pa ostaja zmerno. Ob krepitvi gospodarske aktivnosti in tudi vplivu demografskih sprememb pa je pomanjkanje delovne sile letos po poročanju podjetij postalo glavni omejitveni dejavnik za nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti.

Nadaljevala se je tudi rast (pretežno) zasebnih investicij v opremo in stroje, ki jo povezujemo z visoko izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in nižjo zadolženostjo podjetij, ugodnejši kot pred leti so tudi pogoji financiranja. V začetku leta so znova začele okrevati tudi gradbene investicije. Državne investicije so lani občutno padle v povezavi s skromnim črpanjem evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo, v prvi polovici letošnjega leta pa še ni prišlo do izboljšanja.

Gospodarska rast v Sloveniji je bila v drugem četrtletju znova med višjimi v evrskem območju in precej presegla povprečno (0,6 %, desezonirano četrtletno). Tako se nadaljuje že tri leta dolgo obdobje hitrejše rasti in posledično zmanjševanje zaostanka za povprečno razvitostjo.
Ob objavi statističnih podatkov za drugo četrtletje 2017 na Uradu kot običajno začenjamo proces priprave Jesenske napovedi 2017, ki jo bomo predvidoma objavili sredi septembra.