Novice


Novice

Prilagoditev cen električne energije zadostna in skladna z načrtovanim makroekonomskim okvirjem

Na uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da je prilagoditev cen električne energije za gospodinjske uporabnike že pred liberalizacijo trga električne energije zadostna in skladna z načrtovanim makroekonomskim okvirjem . Zmerno povišanjem cen, ki je bistveno manjše od nekaterih pričakovanj in napovedi, sledi trendu gibanja cen v EU. Odločitev, da se cena električne energije poviša približno dvakrat bolj od predvidene inflacije, je tudi v skladu z načrtovanimi makroekonomskimi okvirji.

Povišanje cene elektrike za gospodinjstva za 6,1 odstotka, kar vključuje tako povišanje cene električne energije (4,9 %) kot tudi vpliv uvedbe trošarine, bo po izračunih urada k inflaciji prispevalo 0,16 odstotne točke. Takšno povišanje pomeni, da se bo cena električne energije povečala približno dvakrat bolj od predvidene inflacije, kar je še skladno z načrtovanim makroekonomskim okvirjem in je bilo kot tveganje upoštevano tudi v alternativnem scenariju jesenske napovedi gospodarskih gibanj.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje, da z zvišanjem cene električne energije za gospodinjske uporabnike za 6,1 odstotka sledimo trendu gibanja cen v Evropski Uniji. Že znani podatki o spremembi cen med in julijem 2006 in januarjem 2007 namreč kažejo, da so nekatere od evropskih držav v zadnje pol leta močneje korigirale ceno električne energije za gospodinjstva navzgor. Tolikšno povišanje cen torej še ne pomeni situacije, v kateri bi neučinkovitost trga in organiziranosti slovenskega energetskega sektorja neupravičeno prenašali v končne cene.

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj sicer poudarjajo, da liberalizacija trga z električno energijo v Sloveniji poteka s podobnim tempom kot v ostalih državah EU. Največji akterji, zlasti na proizvodnem trgu, imajo še vedno prevladujoč položaj na trgu, prav tako večjo konkurenco pri dobavi odjemalcem prek distribucijskega omrežja lahko šele pričakujemo. Trenutno torej na področju električne energije v Sloveniji ne moremo govoriti o dobro delujočem trgu. Prav tako pa o dobro delujočem trgu ne moremo govoriti v okviru celotne EU. Podatki Eurostata namreč kažejo, da je razlika med najvišjo italijansko in najnižjo latvijsko ceno električne energije za gospodinjski odjem v EU približno 2,7‑kratna, med Slovenijo in njenimi sosednimi državami pa so prav tako zelo velike razlike v ceni. Italijanska in avstrijska cena presegata slovensko za 77,3 % in 12,3 %, medtem ko je madžarska cena nižja za 7,3 %. Kot je poudaril svetovalec na Uradu Jure Povšnar , »takšne razlike kažejo, da so cene električne energije za gospodinjski odjem v posameznih državah odvisne od specifičnih ekonomskih razmer, zato še ne moremo govoriti o ceni, ki bi jo v celoti določal trg«.

Kljub tem razlikam med državami pa na uradu pričakujejo, da se bo trend zviševanja cen električne energije za gospodinjstva v celotni EU nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Zato poudarjajo, da je za gibanje cen v prihodnosti ključnega pomena, ali bodo potrošniki dovolj ozaveščeni in informirani za izbiro najugodnejšega ponudnika, saj bodo le tako ustvarili zadosten konkurenčni pritisk, ki bo omejeval neupravičene dvige cen. Kot je dejal mag. Boštjan Vasle , bi lahko potrošniške organizacije »z informiranjem potrošnikov ob liberalizaciji cen električne energije odigrale podobno pozitivno vlogo, kot so jo pri prehodu na evro.«

Podatki UMAR tudi kažejo, da je poraba električne energije nizko elastična na spremembe cene, večjo porabo v zadnjem času pa lahko pripišemo predvsem večji uporabi strojev in naprav (npr. klimatske naprave), ki so odraz višjega življenjskega standarda v državi. Primerjalni podatki tudi kažejo, da v Sloveniji elektrike ne uporabljamo nič manj neracionalno kot druge energetske vire, hkrati pa imamo v učinkovitejši rabi še veliko rezerve za zmanjševanje stroškov energije.

Kot je poudaril direktor urada dr. Janez Šušteršič, je sedanje povišanje cen z vidika ekonomičnosti delovanja energetskega sektorja kot celote tudi zadostno, zato pričakuje, da po liberalizaciji trga za gospodinjske odjemalce po prvem juliju letos ne bo prišlo do dodatnih povišanj cen. »Spomnimo se, da so nekateri tržni akterji pred manj kot letom dni grozili tudi s 60-odstotnim povišanjem cen. Že takrat smo poudarjali, da za to ni nobenih razlogov. Vlada je zato s sedanjim povišanjem skušala tudi dati signal, kaj se ji z vidika normalnega delovanja trga še zdi upravičeno. Morebitni višji skoki cen po liberalizaciji bi zato lahko bili tudi razlog za interventno ukrepanje v skladu z zakonom o cenah, saj bi pokazali, da trg še ne deluje učinkovito in brez motenj.«