Pomladanska napoved: Letos okrepitev gospodarske aktivnosti na 3,6 %

Rast bruto domačega proizvoda se bo letos okrepila na 3,6 %, predvideva Pomladanska napoved gospodarskih gibanj. Glavni dejavnik rasti bo ostal izvoz, nadalje bo naraščal prispevek domače potrošnje. Pospešitev rasti BDP bo predvsem posledica dinamike državnih investicij, ki so lani močno upadle, in višje rasti potrošnje gospodinjstev. V letu 2018 se bodo nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, rast BDP bo ponovno presegla 3 %. Tudi na trgu dela letos in prihodnje leto pričakujemo nadaljnje izboljšanje, poleg gospodarske rasti bodo gibanja vedno bolj zaznamovale demografske spremembe. Rast cen se bo letos okrepila na okrog 2 % in se prihodnje leto ohranila na podobni ravni. Tveganja za uresničitev osrednjega scenarija so iz mednarodnega okolja pretežno negativna, v domačem okolju pa prevladujejo možnosti, da bi bila rast še višja.

Izvoz bo ostal glavni dejavnik rasti gospodarske aktivnosti. Poleg rasti tujega povpraševanja ga bo še naprej spodbujalo ohranjanje ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja. Nadalje bo naraščal prispevek domače potrošnje. Ob rasti vseh ključnih komponent razpoložljivega dohodka in visokem optimizmu potrošnikov letos tako pričakujemo okrepitev trošenja gospodinjstev. Pozitivna gibanja se bodo nadaljevala tudi prihodnje leto.

Ob rasti povpraševanja in ugodnih pogojih za investiranje pričakujemo nadaljnjo rast investicij v opremo in stroje, ob oživljanju trga nepremičnin pa postopno višje stanovanjske investicije. Glede na vladni načrt črpanja EU sredstev iz nove finančne perspektive se bodo po lanskem občutnem znižanju znova povečale državne investicije, kar bo ključna sprememba v skupni investicijski aktivnosti, ki se bo letos povečala. Nadaljevala se bo tudi rast državne potrošnje, a bo nižja kot v predhodnih dveh letih.

Na trgu dela še vedno ugodna gibanja; večji vpliv demografskih sprememb

Ob nadaljnji krepitvi gospodarske rasti letos ponovno pričakujemo več kot 2-odstotno rast zaposlenosti, število brezposelnih se bo v povprečju leta znižalo na 90 tisoč. Nadaljevanje ugodnih gibanj nakazujejo tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja, ki so v vseh dejavnostih zasebnega sektorja na najvišjih ravneh po začetku krize. Na razmere na trgu dela pa bodo v vse večji meri vplivale demografske spremembe, zlasti zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva (20 64 let).

Letos in prihodnje leto pričakujemo nadaljnjo rast povprečne plače. Pospešitev nominalne rasti povprečne bruto plače v zasebnem sektorju bo izhajala iz višje gospodarske rasti in nadaljnjega znižanja brezposelnosti. Kljub temu ocenjujemo, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno vplivala na oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast ostala skladna s produktivnostjo. V sektorju država bo višja rast kot lani posledica sprostitve napredovanj in plačne lestvice ter dogovorjenih povišanj.

Gibanje inflacije okrog 2 %

Inflacija se bo letos okrepila na okrog 2 % zlasti zaradi cen energentov, ki bodo občutno višje kot lani, potem ko so se daljše obdobje zniževale. Ob postopni krepitvi osnovne inflacije (ki ne upošteva spremembe cen hrane in energentov), predvsem zaradi rasti cen storitev, se bo rast cen na podobni ravni ohranila tudi prihodnje leto. Rast cen neenergetskega blaga pa bo zmernejša in bolj postopna.

Iz mednarodnega okolja pretežno negativna, doma prevladujejo pozitivna tveganja

Tveganja iz mednarodnega okolja so povezana predvsem z visoko ravnjo politične negotovosti. Ta se nanaša predvsem na nadaljnji okvir delovanja EU, v povezavi z brexitom in izidi volitev v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah, ter na ukrepe nove administracije v ZDA. V domačem okolju so tveganja povezana predvsem z dinamiko javnih investicij, možnost za še višjo rast pa je povezana z zasebnimi investicijami in potrošnjo gospodinjstev.

Ključni makroekonomski agregati