Novice


Novice

Pomladanska napoved 2019: Postopno umirjanje gospodarske rasti

Ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju se bo gospodarska rast letos (3,4 %) in v prihodnjih dveh letih (3,1 % in 2,8 %) postopno umirjala; večji bo pomen domače potrošnje, manj pa bo h gospodarski rasti prispeval izvoz. Rast izvoza se bo še naprej umirjala predvsem zaradi upočasnitve gospodarske rasti v trgovinskih partnericah. Tudi rast investicij se bo nekoliko umirila, a ostala razmeroma visoka ob nadaljnji visoki rasti gradbenih investicij. Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljevanju ugodnih razmer na trgu dela letos nekoliko pospešila, nato pa se bo ob nižji rasti zaposlenosti prav tako postopno umirjala. To so ključne ugotovitve Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki smo jo danes predstavili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

»Tokratno napoved gospodarskih gibanj zaznamuje postopno umirjanje gospodarske rasti zaradi vplivov iz mednarodnega okolja, nadaljuje pa se solidna rast domače potrošnje, povezana z višjo rastjo trošenja gospodinjstev in nadaljnjim hitrim povečevanjem gradbenih investicij,« je bistvo napovedi povzela mag. Maja Bednaš, v. d. direktorja urada.

Rast izvoza se bo predvsem letos še naprej umirjala in bo v obdobju napovedi nižja od rasti uvoza. Umirjanje rasti izvoza bo še posebej letos posledica opazne upočasnitve rasti uvoza naših trgovinskih partneric in odsotnosti enkratnih domačih dejavnikov, ki so ugodno vplivali na rast v preteklih dveh letih. Na nekoliko nižjo rast izvoza bodo postopoma skozi zmanjšanje izvozne konkurenčnosti vplivali tudi rastoči stroški dela. Še vedno visoka rast investicij se bo tudi nekoliko umirila, predvsem zaradi upočasnitve rasti tujega povpraševanja in vpliva na potrebe po investicijah v stroje in opremo. Nadaljevala pa se bo visoka rast gradbenih investicij, povezana tudi s povečanjem črpanja evropskih sredstev. Rast stanovanjskih investicij, katerih obseg je še vedno nizek, se bo še okrepila.

Na Uradu pričakujemo tudi višjo rast zasebne potrošnje. »Rast trošenja gospodinjstev se bo letos okrepila,« je povedala Maja Bednaš in dodala, da bo na to vplivala pospešena rast plač in socialnih transferjev ter nadaljevanje razmeroma visoke rasti zaposlenosti. V prihodnjih letih pa se bo zasebna potrošnja zaradi postopne upočasnitve rasti zaposlenosti umirjala.

Nadaljevanje ugodnih gibanj na trgu dela

Zaposlenost se bo v obdobju napovedi še naprej povečevala, vendar vse počasneje zaradi upadanja števila delovno sposobnih, vse nižje brezposelnosti in bolj umirjene rasti gospodarske aktivnosti. Vpliv demografskih gibanj na zmanjševanje ponudbe delovne sile bodo nekoliko blažili nadaljnji neto migracijski prilivi in naraščanje stopnje participacije na trgu dela. Skupna rast plač se bo predvsem letos, nekoliko pa tudi v prihodnjih dveh letih, okrepila, nanjo pa bodo poleg omejitev pri ponudbi dela vplivali tudi dogovori s sindikati javnega sektorja in zakonodajne spremembe.

Inflacija se bo zmerno povišala

Inflacija bo letos ob predpostavljenih nižjih cenah nafte podobna kot lani, nato se bo ob nekoliko višji rasti cen storitev in neenergetskega blaga zmerno povišala.

Tveganja nižje gospodarske rasti od napovedi izvirajo iz mednarodnega okolja

Mednje spadajo možnost krepitve protekcionističnih ukrepov ZDA, hitrejše zaostrovanje globalnih pogojev financiranja in hitrejše umirjanje gospodarske rasti na Kitajskem. V evropskem prostoru so negativna tveganja povezana z negotovostjo glede časa in načina izstopa Združenega kraljestva iz EU ter njunih prihodnjih gospodarskih odnosov (tveganje t. i. neurejenega oz. trdega brexita), ekonomskimi politikami nekaterih držav (npr. Italije), predvsem na srednji rok pa tudi s političnimi spremembami.

Dejavniki v domačem okolju so pretežno pozitivni in bi lahko vplivali na nekoliko višjo gospodarsko rast kot v osrednjem scenariju, predvsem na višjo zasebno potrošnjo v primeru sprejetja ukrepov ekonomske politike, ki bi pomenili višjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev.