Novice


Novice

Komentar podatka o BDP: Nadaljevanje solidne gospodarske rasti ob podpori domače potrošnje

V tretjem letošnjem četrtletju se je nadaljevala solidna rast gospodarske aktivnosti, k temu je ključno prispevala potrošnja gospodinjstev. Njeno okrepljeno rast sta še naprej podpirala razmeroma visoka rast zaposlenosti ter povišana rast plač in socialnih transferjev. K rasti BDP je tokrat pomembno prispevalo tudi povečanje zalog, nekaj pa tudi investicije v stroje in opremo. Gradbene investicije so se po visoki rasti v predhodnih četrtletjih umirile in bile podobne kot lani. Umirjanje gospodarske rasti v trgovinskih partnericah, ki je prisotno že od druge polovice lanskega leta, se kaže v postopno nižji rasti izvoza. Ob nadaljnji hitri rasti uvoza je bil tokrat prispevek salda menjave s tujino k medletni rasti BDP negativen.

 

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v tretjem letošnjem četrtletju za 2,3 % večji kot v enakem obdobju lani, v prvih treh četrtletjih skupaj pa je bil medletno višji za 2,7 %. Četrtletna rast BDP (0,8 %, očiščeno vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov) je bila tudi razmeroma visoka. V razmerah globalne upočasnitve gospodarske rasti pa je rast slovenskega BDP bolj umirjena kot v izjemnem letu 2017 in lani, vendar je tudi v tretjem četrtletju ostala opazno nad povprečjem EU (2,0 % glede na 1,3 %, desezonirano). 

»Rast potrošnje gospodinjstev se je še okrepila in pomembno prispevala k rasti BDP. Njeno 4,3-odstotno rast so še naprej podpirala ugodna gibanja na trgu dela in tudi medletno višja plačila socialnih transferjev,« je pojasnila Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Rast plač (4,5 % medletno) je bila v tretjem četrtletju nekoliko višja kot v enakem obdobju lani. Medletna rast zaposlenosti je ostala visoka (2,3 %), predvsem mesečna gibanja pa kažejo na njeno postopno umirjanje. 

K rasti domače potrošnje je v tretjem četrtletju opazno prispevala tudi rast končne državne potrošnje (3,1 %). 

Rast investicij v osnovna sredstva (1,2 %) se je opazno upočasnila. To je predvsem posledica zastoja v medletni rasti gradbenih investicij, ki so se po visokih rasteh v predhodnih četrtletjih najbolj umirile v segmentih poslovnih stavb in inženirskih objektov. Investicije v opremo in stroje so se povečale, vendar njihova rast ostaja nižja kot v zadnjih treh letih. To povezujemo tudi s preteklimi visokimi investicijami v transportno opremo ter z nižjo rastjo tujega povpraševanja in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju. Občutno pa so se v tretjem četrtletju povečale zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 0,7 o. t., po tem ko je bil po podatkih SURS njihov prispevek k rasti v prvem polletju močno negativen. 

Obseg izvoza se v tretjem četrtletju ni dodatno povečal, njegova medletna rast pa se je nekoliko znižala (na 4,5 %). Letošnja gibanja odražajo predvsem nižjo rast tujega povpraševanja, pri čemer so nekatere panoge bolj izpostavljene zmanjšanju izvoznih naročil, v manjši meri pa so lahko tudi posledica pritiskov rastočih stroškov dela na izvozno konkurenčnost. Ob solidni rasti domače potrošnje se je uvoz v tretjem četrtletju povečal (6,7 %) bolj kot izvoz, zato je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP tokrat negativen (-1,2 o. t. ). 

Panožna gibanja kažejo na nadaljevanje razmeroma visoke rasti dodane vrednosti v storitvenem sektorju, ki jo ob zmernejši rasti tujega povpraševanja še naprej precej robustno podpirata rast zaposlenosti in razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je razmeroma visoka, čeprav zmernejša kot v preteklih letih. Medletna rast dodane vrednosti v gradbeništvu pa se je po visoki rasti v zadnjem letu opazno umirila. 

»Gibanja v prvih treh četrtletjih zaenkrat za letos ne nakazujejo na pomembno odstopanje rasti BDP od jesenske napovedi. Negotovosti v mednarodnem okolju pa ostajajo visoke in bi v primeru uresničitve tveganj lahko vplivale na hitrejšo upočasnitev gospodarske rasti, kar smo že opozorili v jesenski napovedi,« je še poudarila Maja Bednaš.

---

Metodološko pojasnilo: revizija podatkov za uvoz in izvoz

Podatki nacionalnih računov o izvozu in uvozu za letošnje leto so bili novembra opazno revidirani. Avgusta izkazana pospešena rast izvoza letošnjem prvem polletju se je z revizijo skoraj prepolovila in kaže na umirjanje. Iz serije plačilnobilančnih podatkov o blagovnem izvozu in uvozu, ki so podatkovni vir za merjenje izvoza in uvoza po nacionalnih računih, so bili namreč izločeni tisti zunanjetrgovinski tokovi, pri katerih ni prišlo do spremembe lastništva (t. i. blago v tranzitu). Temu primerno je zato vrednost blagovnega izvoza in uvoza manjša. Manjši del vrednosti blaga v tranzitu pa se v primeru njegovega oplemenitenja prikaže kot izvoz storitev predelave blaga (npr. embaliranje, sestavljanje, označevanje). S to spremembo je bil iz skupnega slovenskega izvoza po nacionalnih računih (na katerih temelji merjenje BDP) izločen večji del hitro rastočega ponovnega izvoza (re-exporta) medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Ti podatki zato sedaj kažejo manj ugodno dinamiko izvoza kot podatki po zunanjetrgovinski statistiki, ki jo mesečno objavlja SURS in temelji na načelu prehoda meje (ter tako zajema tudi omenjeno vrsto ponovnega izvoza).  Revizija podatkov o izvozu in uvozu skladno z današnjo objavo SURS na realno rast BDP v prvih dveh četrtletjih letos ni imela opaznega vpliva, saj je ob višjem prispevku salda menjave s tujino k BDP hkrati privedla do popravka navzdol pri prispevku sprememb zalog. Negativni prispevek sprememb zalog k rasti BDP v prvem polletju se je tako še poglobil, kar nas je nekoliko presenetilo.