Ekonomsko ogledalo: Izboljševanje konkurenčnosti spodbuja rast izvoza

V Sloveniji se letos nadaljujejo ugodna gibanja v večini dejavnosti, dobri ostajajo tudi obeti. Ključni dejavnik rasti gospodarske aktivnosti ostaja izvoz, ki ga spodbujata višje tuje povpraševanje in izboljšanje konkurenčnosti. Ta se kaže tudi v nadaljnji rasti tržnih deležev blaga na tujih trgih. Krepi se tudi proizvodnja v predelovalnih dejavnostih, zlasti v izvozno usmerjenih panogah. V ugodnih gospodarskih razmerah se kazalniki na trgu dela še naprej izboljšujejo, ob čemer rast plač ostaja zmerna.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj v zadnjem Ekonomskem ogledalu ugotavljamo, da k rasti izvoza pomembno prispeva tudi izboljševanje konkurenčnosti. Stroškovna konkurenčnost se namreč letos opazneje izboljšuje, ugodna ostajajo tudi gibanja cenovne konkurenčnosti, ki se ohranja na lanskih ugodnih ravneh.

Znižanje stroškov dela na enoto proizvoda je bilo v prvem polletju posledica višje rasti produktivnosti dela, po njeni dveletni skromnejši rasti. Poleg tega se je zaradi skromnega povečanja plač nadalje upočasnila rast sredstev za zaposlene na zaposlenega. Stroškovna konkurenčnost se je izboljšala predvsem v predelovalnih dejavnostih, trgovini, prometu in gostinstvu ter gradbeništvu. Zlasti v predelovalnih dejavnostih pa so se ob visoki rasti dodane vrednosti izraziteje kot v povprečju gospodarstva povečali tudi zaposlenost in plače.

V mednarodnem merilu je Slovenija letos med članicami evrskega območja z ugodnejšim gibanjem cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Pri cenovni konkurenčnosti je bil zaradi strukture naše menjave vpliv krepitve tečaja evra v Sloveniji v evrskem območju med nižjimi:  Slovenija ima namreč nadpovprečno velik delež menjav realizira na evrskem valutnem območju. K relativno ugodnejšim gibanjem stroškovne konkurenčnosti pa je poleg tega prispevalo tudi to, da so se stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji zmanjšali bolj kot v večini članic.

V prvem polletju se je nadaljevala rast tržnih deležev blaga na tujih trgih. Na nadaljnjo rast v EU je vplivalo predvsem povečanje tržnih deležev v Italiji, Avstriji, Franciji in na Češkem. Med pomembnejšimi proizvodi predelovalnih dejavnosti  so se v EU povečali tržni deleži farmacevtskih proizvodov, tkanin in tekstilnih izdelkov, električnih strojev, cestnih vozil in pohištva. Zunaj EU se je med našimi pomembnejšimi izvoznimi trgi povečal tržni delež v Rusiji.

Na trgu dela število delovno aktivnih še naprej narašča v večini dejavnosti in dosega raven, primerljivo s predkriznim letom 2007. Ob tem se zlasti v predelovalnih dejavnostih že srečujejo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost prispevata k padanju zmanjševanju števila brezposelnih. Povprečna plača se je v prvih osmih mesecih povečala za dobra 2 %.