Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 7. do 11. oktobra 2019: izvoz in uvoz blaga, proizvodnja predelovalnih dejavnosti, cestni in železniški blagovni promet

Rast izvozno usmerjenega dela gospodarstva je skromnejša kot lani. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je v poletnih mesecih ostala blizu ravni drugega četrtletja, rast zunanjetrgovinske menjave pa se je umirila. Upočasnjevanje rasti tujega povpraševanja vpliva predvsem na umiritev v menjavi in proizvodnji proizvodov za vmesno porabo.

Rast zunanjetrgovinske menjave se je v poletnih mesecih upočasnila, a zaradi medicinskih in farmacevtskih proizvodov ostala na visoki ravni. To je večinoma povezano s trgovinsko in distribucijsko dejavnostjo teh proizvodov (in nekaterih primarnih proizvodov), kar v zadnjem obdobju tudi vpliva na velika mesečna nihanja izvoza in uvoza. Upočasnjevanje rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah v evrskem območju se že nekaj mesecev kaže v poslabševanju izvoznih pričakovanj in manj ugodnih gibanjih izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti. Izvoz vozil in z vozili povezanih proizvodov (okoli 15 % celotnega izvoza) ter izvoz kovinskih izdelkov sta bila medletno nižja, medtem ko se je rast izvoza drugih strojev in električnih naprav upočasnila. Upočasnila se je tudi rast uvoza proizvodov za vmesno porabo, kar je povezano z umirjanjem rasti predelovalnih dejavnosti.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je v poletnih mesecih ostal podoben kot v drugem četrtletju. Julija in avgusta se je nadalje povečal le v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Umiritev rasti v letošnjem letu je posledica skromnejše rasti tujega povpraševanja. Rast se je zaradi vpetosti v globalne verige vrednosti umirila predvsem v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo (srednje nizko tehnološko zahtevni kovinska in gumarska industrija). V prvih osmih mesecih letos je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno večja za 3,8 %, v večini panog (z izjemo visoko tehnološko zahtevnih) pa je bila rast nižja kot v letu 2018.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju 2019 povečal, obseg železniškega pa zmanjšal. Še posebej se je okrepil obseg cestnih prevozov po tujini, ki je bil medletno višji za skoraj 13 %. Pri cestnih prevozih, ki potekajo vsaj delno po Sloveniji, je bila rast dosti manjša. Visoka je ostala tudi medletna rast izvoznih prihodkov cestnega prometa. V železniškem blagovnem prometu, kjer je rast ob majhnem številu prevoznikov in dinamiki enkratnih poslov manj stanovitna, upad v drugem četrtletju pomeni vrnitev na podobno raven kot lani.