Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 23. do 27. septembra 2019: izvoz in uvoz blaga, tržne storitve, kazalnik gospodarske klime in indeksi cen stanovanjskih nepremičnin

Zunanjetrgovinska aktivnost se je na začetku tretjega četrtletja še nekoliko povečala. Visoka rast blagovnega izvoza in uvoza pa je po naši oceni v veliki meri povezana z večjo trgovsko in distribucijsko aktivnostjo pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji se po upadanju na začetku leta ni bistveno spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Ugodni ostajajo predvsem obeti v tržnih storitvah, kjer se je rast prihodka na začetku tretjega četrtletja nadaljevala v večini dejavnosti. Poslabšujejo pa se izvozna pričakovanja. Cene nepremičnin se še naprej zvišujejo, predvsem rabljenih stanovanj, povečal se je tudi promet z njimi.

Obseg zunanjetrgovinske menjave se je na začetku tretjega četrtletja povečal. V prvih sedmih mesecih je bil realni izvoz blaga medletno večji za 9,4 %, k njegovi rasti pa je prispeval predvsem izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti je bila precej nižja, kar povezujemo z ohlajanjem rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah (predvsem Nemčiji). Rast uvoza ostaja visoka, k njeni rasti pa prispevajo podobni dejavniki kot pri izvozu.

Rast prihodka se je na začetku tretjega četrtletja nadaljevala v večini tržnih storitev. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je prihodek okrepil zaradi znatne julijske rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Rast prihodka se je nadaljevala v prometu (ob upočasnjeni rasti izvoza storitev cestnega prometa). Ob povečevanju prihodka v storitvah, ki jih dajejo podjetja pogosto v izvajanje zunanjim izvajalcem, je rast v drugih poslovnih dejavnostih ostala visoka. Od začetka leta na doseženi ravni stagnira prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer zniževanje v telekomunikacijskih storitvah zavira rast, ob precejšnji krepitvi v računalniških storitvah. Upočasnila pa se je rast prihodka v gostinstvu, predvsem zaradi zmanjšanja prenočitev turistov.

Gospodarsko razpoloženje se po upadanju v začetku leta ni bistveno spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Obeti ostajajo ugodni v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih. Nespremenjeni ostajajo obeti v predelovalnih dejavnostih. Ocene podjetij glede proizvodnje in izvoza so ostale na doseženih ravneh, ob ohlajanju rasti v mednarodnem okolju pa se zmanjšujejo pričakovanja glede naročil, predvsem izvoznih. Zaupanje v gradbeništvu in med potrošniki se je v zadnjih mesecih nekoliko znižalo.

Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju nadalje zvišale, po zmanjševanju v preteklem letu se je povečal tudi promet z njimi. Cene so bile medletno višje za 5,8 %. Rast je izhajala iz povečanega prometa in dviga cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (8,3 %). Med njimi so se najbolj zvišale cene družinskih hiš, ki pa še ne dosegajo predkriznih ravni. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani, ki je v preteklih štirih letih nadpovprečna rastla, je ostala enaka kot pred letom, izraziteje pa se je zvišala cena v preostali Sloveniji. Povprečna cena novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi se je opravilo le 2 % vseh transakcij, pa je bila za več kot desetino nižja kot pred letom, ko se je močno (za več kot četrtino) zvišala.