Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 11. do 15. februarja 2019: predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, plače, plačilna bilanca

Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je lani upočasnila ob nižji rasti tujega povpraševanja. Aktivnost v gradbeništvu se je tekom lanskega leta krepila. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil lani najvišji doslej.

Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je v zadnjem lanskem četrtletju ostala skromna. Ob manjši rasti tujega povpraševanja se je proizvodnja v letu 2018 medletno povečala manj (za 4,9 %, v 2017 za 8,9 %) kot v predhodnih letih (ne upoštevajoč enkratne dejavnike). Nižja je bila predvsem rast v nekaterih panogah, ki proizvajajo vmesne proizvode (kovinska in gumarska industrija) in nekaterih srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja vozil in plovil, proizvodnja električnih naprav).

Vrednost del v gradbeništvu se je tekom lanskega leta povečevala, krepitev je bila povezana predvsem z aktivnostjo v gradnji inženirskih objektov. Decembra pa je v vseh segmentih prišlo do močnega upada aktivnosti (inženirski objekti, stanovanjske in nestanovanjske stavbe). Podjetja ocenjujejo, da vremenske razmere niso imele pomembnega vpliva na to znižanje.
Kazalniki pogodb, ki naj bi nakazovali prihodnjo gradbeno aktivnost, so se proti koncu leta znižali. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila decembra tako nižja kot pred letom.

Rast plač je bila leta 2018 višja kot v predhodnem letu. To velja predvsem za zasebni sektor, kjer so na višjo rast vplivali konjunkturni dejavniki, ki so ugodno vplivali na znižanje brezposelnosti, postopno rast produktivnosti in dobre poslovne rezultate podjetij. Na nekoliko višjo rast plač v javnem sektorju so vplivale predvsem javne družbe; v sektorju država pa se je rast v zadnjih mesecih upočasnila, saj so sprejeti dogovori s sindikati iz leta 2016 vplivali predvsem na dvig plač v začetku leta 2018.

Presežek tekočega računa, ki ga ima Slovenija od leta 2011, je lani znašal 3,4 mrd EUR (7,4 % BDP) in bil najvišji doslej. Na postopno povečevanje presežka v tem obdobju je vplivala zlasti krepitev presežka v menjavi blaga, ob rasti tujega povpraševanja in izboljševanju konkurenčnega položaja izvoznikov ter krepitev presežka v menjavi storitev, zlasti potovanj. Presežek tekočega računa se odraža tako v povečanju terjatev kot tudi znižanju obveznosti do tujine, zato se neto finančna pozicija Slovenije do tujine od leta 2013 postopoma izboljšuje.