Novice


Novice

Gospodarska rast v letu 2006 najvišja v tem desetletju, spodbudna gibanja se nadaljujejo

V preteklem letu smo v Sloveniji zabeležili najvišjo gospodarsko rast v tem desetletju, ki je bila v primerjavi s predhodnim letom višja za 1,2 odstotne točke, za 0,5 odstotne točke pa je presegla tudi jesensko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj. Prvi razpoložljivi podatki kažejo, da se spodbudna gibanja nadaljujejo tudi v letošnjem letu.

Danes so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj izdali marčevsko številko Ekonomskega ogledala, v katerem so predstavili aktualne ekonomske kazalce in konjunkturne trende slovenskega gospodarstva.

UMAR v zadnji številki Ekonomskega ogledala ugotavlja, da je bila struktura visoke gospodarske rasti v letu 2006 z razvojnega vidika ugodna. Izboljšanje mednarodne konjunkture je pozitivno vplivalo na rast izvoza, ki se je ohranila na visoki ravni iz leta 2005, kljub izraziti upočasnitvi rasti izvoza vozil in upočasnjeni rast izvoza storitev. V strukturi rasti industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je okrepil prispevek tehnološko zahtevnejših dejavnosti. Glavni razlog za pospešitev rasti bruto domačega proizvoda v letu 2006 pa je bila rast investicij v osnovna sredstva, ki se je v primerjavi z letom poprej močno okrepila. Bila je 11,9-odstotna, kar je preko 10 odstotnih točk več kot leta 2005, spodbujena pa je bila predvsem s pospešeno gradnjo cest in avtocest, naložbami v opremo in stroje ter z nadaljevanjem visoke rasti investicij v stanovanjsko gradnjo.

Na Uradu RS so analizirali tudi prve razpoložljive podatke o makroekonomskih gibanjih v začetku letošnjega leta. Ti kažejo na nadaljnjo krepitev potrošniškega optimizma, saj je kazalec zaupanja v prvem četrtletju letos dosegel najvišjo četrtletno raven doslej. Visoka ostaja tudi vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se je marca sicer znižala za eno odstotno točko, vendar se ohranja na najvišjih vrednostih po letu 1996.

Kljub relativno visoki mesečni rasti cen v marcu, ta ni povzročila sprememb dolgotrajnejših indikatorjev rasti cen. Kot je ocenil mag. Boštjan Vasle, vodja sektorja za makroekonomske

analize in razvoj na UMAR, »je bila 1,0-odstotna rast cen v marcu ključno zaznamovana z višjimi cenami nafte in posledično tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, delno pa z višjimi cenami izrazito sezonskih skupin proizvodov in storitev«. Medletna inflacija se je zvišala za 0,2 o. t. na 2,3 %, povprečna pa je ostala nespremenjena in je znašala 2,5 % oziroma na ravni, na kateri se giblje že od začetka leta 2006.

Tudi gibanja na trgu dela v začetku leta kažejo, da se ob nekaterih sezonskih nihanjih ohranjajo možnosti za nadaljnjo rast zaposlenosti. Ta se je januarja namreč ponovno nekoliko povečala. Zaradi decembrskih odpuščanj, ki so bila predvsem sezonske narave, se je januarja sicer nekoliko povečala tudi stopnja registrirane brezposelnosti. Mag. Boštjan Vasle je ob tem pojasnil, da »se je število brezposelnih po januarskem sezonskem povečanju februarja ponovno zmanjšalo. Hkrati je bil priliv v brezposelnost eden najmanjših v zadnjih letih. Ključnega pomena je, da spodbudna gibanja na trgu dela niso povzročala pritiskov na rast plač. Te so ob koncu lanskega leta sicer zanihale zaradi izplačila trinajstih plač, v začetku letošnjega leta pa se je nadaljevala njihova stabilna rast«.