Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: V prvih letošnjih mesecih ugodna gospodarska gibanja v večini dejavnosti; negotovost v mednarodnem okolju znižuje pričakovanja

Mednarodne institucije so v zadnjem mesecu še nekoliko znižale napovedi letošnje gospodarske rasti v evrskem območju. Negotovosti v mednarodnem okolju se še niso v večji meri odrazile v slovenskem gospodarstvu, se pa znižujejo predvsem pričakovanja. Glede na pričakovana gibanja v glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja in poslabševanje pričakovanj podjetij pri izvoznem povpraševanju ter obsegu proizvodnje, se v nadaljevanju leta pričakuje umirjanje rasti izvoza in predelovalnih dejavnosti. To so ključne ugotovitve tokratnega Ekonomskega ogledala, v katerem na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ugotavljamo tudi, da se je aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domačega povpraševanja, na začetku leta še naprej povečevala.

Po zadnji napovedi Evropske komisije se bo BDP v evrskem območju letos povečal za 1,2 %, v naslednjem letu pa naj bi se rast ponovno nekoliko okrepila (na 1,5 %).  V slovenskem gospodarstvu se negotovosti iz mednarodnega okolja zaenkrat še niso v večji meri odrazile, se pa znižujejo predvsem pričakovanja.

Ugodno gibanje izvozno usmerjenega dela gospodarstva na začetku leta ostaja pod vplivom pospešene rasti proizvodnje farmacevtskih in medicinskih proizvodov. Zaradi skromne aktivnosti v evropski avtomobilski industriji pa sta medletno nižja izvoz in proizvodnja motornih vozil ter nekaterih vmesnih proizvodov. Ob upoštevanju pričakovanih gibanj v glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja in poslabševanja izvoznih pričakovanj podjetij se v nadaljevanju leta pričakuje umirjanje rasti izvoza in predelovalnih dejavnosti.

Aktivnost v dejavnostih, v večji meri odvisnih od domačega povpraševanja, se je na začetku leta še naprej povečevala. Prav tako se izboljšujejo razmere v storitvenem delu gospodarstva, kjer raste prodaja v trgovini, pospešeno se nadaljuje tudi rast prihodka v večini tržnih storitev. Povečano trošenje domačih in tujih turistov ugodno vpliva na gostinstvo, k rasti storitev pa pomembno prispevajo tudi dejavnost cestnega prometa ter računalniške storitve. Obeti v trgovini in storitvenih dejavnostih ostajajo visoki, kljub poslabšanju v zadnjem mesecu. Močno se je povečala tudi rast vrednosti opravljenih del v gradbeništvu, predvsem v gradnji stanovanj, kjer aktivnost sledi rasti obsega gradbenih dovoljenj v preteklih mesecih. Na večjo aktivnost v gradbeništvu so v februarju sicer vplivale tudi ugodne vremenske razmere.

Slika: Gibanja gospodarske aktivnosti v Sloveniji so bila v začetku leta v večini dejavnosti ugodna

 

Na trgu dela so se razmere v začetku leta nadalje izboljšale, kar je okrepilo rast razpoložljivega dohodka. Naraščajoče povpraševanje po delovni sili je prispevalo k visoki zaposlenosti, z naraščajočim prispevkom zaposlovanja tujih delavcev in nadaljnjim znižanjem števila registrirano brezposelnih; opazno višja je bila tudi rast plač. Ob okrepljeni rasti razpoložljivega dohodka in potrošniških kreditov se je na začetku leta tako nadaljevala tudi rast trošenja gospodinjstev, kar se odraža tudi na rasti cen storitev. Te prispevajo več kot dve tretjini k skupni rasti cen življenjskih potrebščin, ki je aprila v medletni primerjavi dosegla 1,7 %.

Razmere v bančnem sistemu so stabilne, postopoma se krepi obseg kreditiranja domačim nebančnim sektorjem. Povečuje se predvsem zadolževanje gospodinjstev. Obseg novega kreditiranja podjetjem se sicer ne povečuje, saj podjetja za financiranje tekoče proizvodnje in investicij uporabljajo tudi druge vire financiranja. Ugodne gospodarske razmere in nadaljevanje čiščenja bančnih bilanc so vplivali tudi na nadaljnje izboljšanje kakovosti bančne aktive.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvem četrtletju podoben kot v enakem obdobju lani, dolgoročnejša gibanja pa kažejo na presežek, ki je načrtovan tudi ob koncu leta. Državni proračun, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, naj bi se glede na sprejeti rebalans do konca leta prevesil v presežek (193,4 mio. EUR oz. 0,4 % BDP). Prav tako je presežek  v Programu stabilnosti 2019 načrtovan tudi za širši sektor država (462,4 mio. oz. 0,9 % BDP).