Ekonomsko ogledalo: V prvem četrtletju upočasnitev gospodarske aktivnosti v domačem okolju in evrskem območju

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, zaradi negotovosti v mednarodnem okolju so manj optimistični kot jeseni tudi obeti. Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast na začetku leta upočasnila, kar povezujemo predvsem z umiritvijo rasti tujega povpraševanja in neugodnimi vremenskimi vplivi na gradbeništvo. Na trgu dela se razmere še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se povečuje in je podobno kot leta 2008. Medletna rast plač je letos višja kot lani. V zadnjih dveh mesecih se je inflacija povišala. Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem pa ostaja nizka.

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, zaradi negotovosti v mednarodnem okolju so manj optimistični kot jeseni tudi obeti. K upočasnitvi četrtletne rasti (0,4 % desez.) je pomembno prispeval izvoz, ki se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani znižal. Medletno je bil BDP večji za 2,5 %. Povečevanje negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem zaradi najave in tudi že uvedbe nekaterih protitrgovinskih ukrepov ZDA ter povečanja geopolitičnih tveganj na Bližnjem vzhodu, vpliva na nadaljnje poslabševanje razpoloženja v evrskem gospodarstvu. Zaradi povečane negotovosti na naftnih trgih in depreciacije evra v primerjavi z ameriškim dolarjem pa naraščajo evrske cene nafte.

Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast na začetku leta upočasnila, kar povezujemo predvsem z umiritvijo rasti tujega povpraševanja in neugodnimi vremenskimi vplivi na gradbeništvo. Podobno kot v EU je k medletni rasti BDP (4,6 %) pomembno prispevala domača potrošnja, manjši kot v preteklih četrtletjih pa je bil prispevek rasti izvoza blaga in storitev. Rast zasebne potrošnje so podpirala ugodna gibanja na trgu dela in dobro razpoloženje potrošnikov. Nadaljevala se je razmeroma visoka rast investicij v osnovna sredstva. Nekoliko večja kot v enakem obdobju lani je bila tudi državna potrošnja, predvsem zaradi rasti zaposlenosti. Izvoz je bil kljub znižanju po močnem predhodnem četrtletju medletno precej višji.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se povečuje in je podobno kot leta 2008. V prvem četrtletju se je medletno povečalo v vseh dejavnostih zasebnega sektorja, k čemur poleg zmanjševanja števila brezposelnih prispeva predvsem zaposlovanje tujih državljanov. Rast v javnem sektorju pa izhaja predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju in zdravstvu. Število registriranih brezposelnih oseb se zmanjšuje, konec maja jih je bilo 76.705 oz. 12,5 % manj kot pred letom. Medletna rast plač je letos višja kot lani. V zasebnem sektorju je predvsem rezultat visoke gospodarske aktivnosti in s tem povezanih dobrih poslovnih rezultatov podjetij, v javnem pa uresničevanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih ob koncu lanskega leta.

Inflacija se je v zadnjih dveh mesecih povišala. Poleg višjih cen energentov, ki so posledica visoke rasti cene nafte na svetovnih trgih in depreciacije evra, k višji medletni rasti cen življenjskih potrebščin pomembno prispeva tudi višja rast cen nekaterih storitev. Močno se je povišala rast cen v skupini rekreacija in kultura zaradi podražitve počitnic v paketu. Pomemben ostaja tudi prispevek cen hrane. Cene poltrajnega in trajnega blaga pa so še naprej medletno nižje. Osnovna inflacija, ki se je maja sicer nekoliko povišala, se še naprej giblje okrog 1 %.

Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem ostaja nizka. Ponovno se je nekoliko povečalo razdolževanje podjetij, ki poleg bančnih kreditov koristijo tudi druge vire financiranja. Razmeroma visoka rast kreditov gospodinjstvom se je umirila. Še naprej naraščajo vloge domačih nebančnih sektorjev, a se njihova ročnostna struktura ob nizkih pasivnih obrestnih merah nadalje poslabšuje. Razdolževanje bank v tujini se je letos ustavilo. Postopno zniževanje obsega nedonosnih terjatev se nadaljuje.

Javnofinančni saldo po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (100 mio EUR). Ob pozitivnih gospodarskih gibanjih so bili namreč javnofinančni prihodki precej višji kot v enakem obdobju lani (7,2 %). Poleg višjih plačil davkov (z izjemo trošarin) in socialnih prispevkov so bili višji tudi prilivi iz proračuna EU, nedavčni prihodki pa so bili nižji. Javnofinančni odhodki so bili v prvih štirih mesecih za 3,8 % višji kot pred letom. Po stagnaciji v prvem četrtletju so njihovo medletno rast aprila spodbudili predvsem višji izdatki za blago in storitve ter višja rast izdatkov za pokojnine in sredstev za plače.