Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: V mednarodnem okolju na gospodarskem področju proti koncu leta znaki stabilizacije, v Sloveniji nadaljnja krepitev zasebne potrošnje

Proti koncu lanskega leta so se v mednarodnem okolju na gospodarskem področju ob nekoliko manj izrazitih negativnih tveganjih pričeli kazati znaki stabilizacije. Upočasnjevanje rasti tujega povpraševanja v evrskem območju tekom lanskega leta se je v Sloveniji kazalo predvsem v nižji rasti izvoza nekaterih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti. V začetku zadnjega četrtletja 2019 se je nadalje krepila zasebna potrošnja. To so ključne ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki smo ga danes izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in pričakovanj v evrskem območju so bili zadnjih nekaj mesecev stabilni. Kazalnik gospodarske klime ESI in sestavljeni kazalnik vodij nabave PMI za evrsko območje se že nekaj mesecev nista poslabšala. Spodbudno je predvsem, da se je zaustavilo večmesečno upadanje kazalnikov predelovalnih dejavnosti, zlasti v naši najpomembnejši trgovinski partnerici Nemčiji, kjer je bilo znižanje najizraziteje. Na izboljšanje razmer v mednarodnem okolju sta decembra vplivala tudi delni dogovor glede trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko ter povečane možnosti za izvedbo brexita z dogovorom.

Rast trgovinske menjave se je v Sloveniji v letu 2019 upočasnila. Najbolj se je upočasnila rast izvoza strojev in transportnih naprav v Nemčijo, kar je znižalo tudi rast uvoza proizvodov za vmesno porabo. Upočasnjena rast trgovinske menjave je vplivala na aktivnost predelovalnih dejavnosti, ki je, predvsem zaradi nezadostnega povpraševanja, že od začetka leta stagnirala. Upočasnila se je tudi rast storitvene menjave, še posebej izvoza transportnih in gradbenih storitev, kar je prav tako posledica nižje rasti BDP in investicij v naših glavnih partnericah. Je pa obseg izvoza teh storitev razmeroma visok in skupaj s storitvami predelave blaga največ prispeva k presežku na tekočem računu plačilne bilance.

Slika: Kazalnik PMI za predelovalne dejavnosti v evrskem območju se je po večmesečnem zniževanju decembra 2019 stabiliziral.

 

V začetku zadnjega četrtletja 2019 se je nadalje krepila zasebna potrošnja, povečal se je tudi promet s stanovanjskimi nepremičninami. Gospodinjstva so ob povečanih sredstvih, ki so posledica rasti razpoložljivega dohodka in tudi potrošniških kreditov, nadalje okrepila potrošnjo, predvsem nekaterih netrajnih neživilskih proizvodov ter storitev, povezanih s preživljanjem prostega časa doma in v tujini. V drugi polovici leta so se okrepili nakupi osebnih avtomobilov s strani fizičnih oseb; nakupi živil, pijač in tobaka pa so v tem obdobju stagnirali. V 2019 (do tretjega četrtletja) se je, po padcu v predhodnem letu, znova povečal promet s stanovanjskimi nepremičninami. Najbolj se je povečal za rabljena stanovanja v Ljubljani in rabljene družinske hiše, ki so skupaj predstavljali več kot polovico vseh transakcij, znižal pa se je promet z novimi nepremičninami. Višje kot v 2018  so bile tudi povprečne cene nepremičnin, rast je izhajala iz dviga cen rabljenih družinskih hiš in rabljenih stanovanj izven Ljubljane, povprečna cena novih nepremičnin pa je bila nižja kot v 2018.

Medletna rast cen se je ob koncu leta, predvsem zaradi pospešene rasti cen hrane, približala dvema odstotkoma in je bila lani za 0,4 o. t. višja kot leto pred tem. Povečale so se cene blaga dnevne porabe (zlasti hrane) in poltrajnega blaga, cene trajnega blaga pa so se nadalje znižale. Rast cen storitev se je konec leta upočasnila, a je bila še vedno več kot dvakrat višja od rasti cen blaga. Rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev je ostala skromna.