Ekonomsko ogledalo: Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo, plačna gibanja pa ostajajo umirjena

Aktivnost se v letošnjem letu povečuje v večini dejavnosti, obeti ostajajo ugodni. Razmere na trgu dela se pod vplivom ugodnih gospodarskih razmer še naprej izboljšujejo, plačna gibanja pa ostajajo umirjena. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih mesecih znova nižja. Ob ugodnih gospodarskih gibanjih in zmerni rasti odhodkov je bil v prvih štirih mesecih dosežen nizek javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku.

Aktivnost se v letošnjem letu povečuje v večini dejavnosti, obeti ostajajo ugodni. Višje tuje povpraševanje in izboljšanje konkurenčnosti sta glavna dejavnika nadaljnje rasti izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Zasebna potrošnja, ki se krepi pod vplivom ugodnih gibanj na trgu dela in visokega zaupanja potrošnikov, prispeva k rasti prihodka v trgovini in storitvah, predvsem tistih, povezanih s preživljanjem prostega časa. K temu prispeva tudi obisk tujih turistov, ki se po letu 2010 ob večji prepoznavnosti Slovenije in okrevanju gospodarstev po krizi povečuje. Krepitev domačega in tujega povpraševanja vplivata tudi na nadaljnjo rast prihodka v večini ostalih tržnih storitev. Ob izboljševanju gospodarskih razmer in okrevanju nepremičninskega trga pa se je začela krepiti tudi gradbena aktivnost.

Razmere na trgu dela se pod vplivom ugodnih gospodarskih razmer še naprej izboljšujejo, plačna gibanja pa ostajajo umirjena. Število delovno aktivnih, ki se je v prvih štirih mesecih povečalo v večini dejavnosti, dosega raven iz začetka leta 2007. Zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost prispevata k padanju števila brezposelnih. Konec junija je bilo v evidenco prijavljenih 84.793 oseb oz. 15,0 % manj kot pred letom. Podjetja pričakujejo nadaljnjo rast zaposlovanja tudi v prihodnjih mesecih.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih mesecih znova nižja. To povezujemo predvsem z manjšim prispevkom cen energentov zaradi padca cen nafte na svetovnih trgih. Umirila se je tudi rast cen hrane. Cene storitev ostajajo medletno višje predvsem zaradi nadaljnje krepitve zasebne potrošnje, cene trajnega in poltrajnega blaga pa nižje.

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil tudi maja medletno večji. Povečuje se zadolževanje gospodinjstev. Zmanjševanje obsega kreditov podjetij in NFI pa se je na medletni ravni skoraj ustavilo. Podjetja se še naprej zadolžujejo v tujini, kjer so pogoji zadolževanja ugodnejši. Med viri financiranja banke še naprej zmanjšujejo obveznosti do tujih bank in jih nadomeščajo z depoziti domačih nebančnih sektorjev, in sicer predvsem gospodinjstev in nefinančnih družb.

Ob ugodnih gospodarskih gibanjih in zmerni rasti odhodkov je bil v prvih štirih mesecih dosežen nizek javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku. S 85 mio EUR je dosegel petino vrednosti iz enakega obdobja lani. K zniževanju primanjkljaja prispeva predvsem hitra medletna rast prihodkov, na kar poleg nekaj enkratnih dejavnikov vplivajo predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Skupna rast odhodkov kljub sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov ostaja zmerna, na kar pomembno vpliva trenutno nizka rast investicij ob zelo postopnem izvajanju nove finančne perspektive EU in medletno nižja vplačila v proračun EU.