Ekonomsko ogledalo: Ob dobrih razmerah na trgu dela se povečuje vpliv demografije in krepi rast plač

Ob široko osnovani in visoki gospodarski rasti so razmere na trgu dela zelo ugodne, ugotavljamo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj v novi številki Ekonomskega ogledala. Število delovno aktivnih se je ob koncu lanskega leta ponovno povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja in se tako približuje predkrizni ravni. Visoka ostajajo tudi kratkoročna pričakovanja podjetij glede prihodnjega zaposlovanja. Ob tem pa se na trgu dela vedno bolj odraža vpliv demografije, ki dodatno prispeva k zmanjševanju razpoložljive delovne sile. To po oceni UMAR prispeva tudi k vse večjemu zaposlovanju tujcev v nekaterih dejavnostih. Na UMAR ugotavljamo tudi, da je rast plač v zadnjem obdobju višja, vendar ostaja nižja kot v predkriznem obdobju.

Število delovno aktivnih se je proti koncu lanskega leta nadalje povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, pri čemer izstopajo zlasti predelovalne dejavnosti, trgovina in promet. V javnih storitvah je medletni porast delovno aktivnih izhajal predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju (zlasti osnovnem šolstvu) in zdravstvu.

Ob tem se na trgu dela vedno bolj odraža vpliv demografije, ki dodatno prispeva k zmanjševanju razpoložljive delovne sile in po naši oceni prispeva tudi k vse večjemu zaposlovanju tujcev v nekaterih dejavnostih. Ta trend se je lani še okrepil – rast števila delovno aktivnih tujih državljanov je v enajstih mesecih dosegla 13 %. Med vsemi delovno aktivnimi tako tuji državljani dosegajo nekaj več kot 8-odstotni delež. Višja rast delovno aktivnih tujih državljanov je sicer prisotna od leta 2014, ko je trg dela začel okrevati. Po oceni UMAR je to med drugim posledica močne rasti aktivnosti v dejavnostih, ki tudi sicer izstopajo po deležu delovno aktivnih tujcev: promet in skladiščenje, gostinstvo, predelovalne dejavnosti ter druge poslovne dejavnosti, ki vključujejo zaposlovalne dejavnosti.

Rast plač v javnem in zasebnem sektorju je po nekajletnih skromnih rasteh v zadnjem obdobju višja (2,7-odstotna medletna rast v enajstih mesecih lanskega leta), vendar ob tem, ko ne presega rasti produktivnosti, še ne povzroča vidnejših neravnotežij. Ostaja tudi nižja kot v predkriznem obdobju.

Rast v javnem sektorju je bila v lanskem letu povezana z odpravo nekaterih plačnih ukrepov, sprejetih v času krize. Letošnji pritiski na rast plač pa izvirajo predvsem iz zahtevane odprave nekaterih plačnih anomalij ter napredovanj zaposlenih. V zasebnem sektorju je bila ob visoki aktivnosti podobno kot leto prej lani rast najvišja v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. Pritiske na rast plač zaenkrat omejuje tudi pogajalska moč delojemalcev in izkušnje iz gospodarske krize. V prihodnjih letih pa bodo plačni pritiski po oceni UMAR izhajali iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v določenih segmentih gospodarstva.