Ekonomsko ogledalo: Gospodarska rast v Sloveniji se nadalje krepi

Gospodarska aktivnost v Sloveniji se nadalje krepi, pri čemer ključna dejavnika ostajata izvoz in potrošnja gospodinjstev. Ob ugodnih razmerah se razmere na trgu dela izboljšujejo hitreje kot lani. Okrevanje gospodarstva je torej vse bolj široko osnovano. Izjema so finančni trgi, kjer se medletno krčenje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem nadaljuje. Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku se je v devetih mesecih glede na enako obdobje lani skoraj prepolovil.

Gospodarska aktivnost v Sloveniji se nadalje krepi zaradi izvoza in potrošnje gospodinjstev. Tuje povpraševanje in izboljševanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na tujih trgih še naprej krepita izvoz, ki ostaja med ključnimi dejavniki gospodarske rasti. Z njim povezana proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je sredi leta presegla predkrizne ravni. Razmere se izboljšujejo tudi v večini storitvenih dejavnosti, izraziteje v segmentih, povezanih s turizmom. Zasebna potrošnja ob precej izboljšanih razmerah na trgu dela in povečanem optimizmu potrošnikov vidneje okreva, kar se odraža tudi v rasti nekaterih cen. Nadaljuje se krepitev zasebnih investicij, javne pa so nižje kot pred letom zaradi zastoja črpanja EU sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. Čeprav je gospodarska rast v Sloveniji v zadnjih letih znatno višja kot v evrskem območju, ostajamo v skupini držav, kjer raven BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo.

Trg dela okreva hitreje kot lani. Število delovno aktivnih se je ob široko osnovani gospodarski aktivnosti v prvih devetih mesecih povečalo bolj kot lani. Prav tako se zmanjšuje število brezposelnih, ki je bilo konec novembra za desetino manjše kot pred letom. Tudi rast povprečne bruto plače je višja od lanske, k čemur je v zasebnem sektorju prispevala krepitev gospodarske aktivnosti, v javnem pa delna sprostitev varčevalnih ukrepov.

Cene življenjskih potrebščin so zadnjih šest mesecev po skoraj dveletnem upadanju medletno višje. Inflacija je predvsem odraz zmanjševanja negativnega prispevka cen energentov, hkrati se ob nadaljnjem okrevanju zasebne potrošnje nadaljuje rast cen storitev, višje kot pred letom pa ostajajo tudi cene hrane.

Medletno krčenje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se nadaljuje. Ocenjujemo, da so razlogi za to v zadržanosti bank pri kreditiranju in manjšem povpraševanju podjetij po posojilih bank na domačem trgu, zaradi trenutno zadostnih lastnih in ugodnejših drugih virov financiranja. Banke v večji meri kot podjetja financirajo gospodinjstva, ki so zaradi nizke zadolženosti in ugodnih gibanj na trgu dela manj tvegani komitenti. Obrestne mere za posojila gospodinjstvom ne odstopajo izrazito od povprečja EMU (v nasprotju s tistimi za podjetja, ki so višje). Struktura bančnih virov financiranja se spreminja v prid vlog nebančnih sektorjev; krepijo se predvsem vloge čez noč, kar slabša ročnostno strukturo virov financiranja.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku se je v devetih mesecih glede na enako obdobje lani skoraj prepolovil. Prihodki so višji predvsem zaradi ugodnih gibanj na trgu dela, odhodki pa nižji, pretežno zaradi nižjih investicij ob prehodu na izvajanje nove finančne perspektive EU. Drugi izdatki, povezani predvsem z delnim sproščanjem varčevalnih ukrepov ter izdatki za blago in storitve, pa se povečujejo.