Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo: Gospodarska rast ostaja blizu naše jesenske napovedi za 2019, umirjanje rasti investicij hitrejše od pričakovanega

Medletna rast BDP v prvih treh četrtletjih je bila 2,7-odstotna, kar je precejšnja upočasnitev glede na lani in blizu Jesenske napovedi UMAR za celotno letošnje leto (2,8 %). Sicer podatki o rasti BDP v tretjem četrtletju kažejo predvsem na hitrejše umirjanje rasti investicij, kot smo pričakovali. Rast izvoza se umirja v okviru pričakovanj, na drugi strani je spodbudna krepitev rasti zasebne potrošnje. Če ne pride do večjih negativnih presenečenj iz mednarodnega okolja, kjer negotovost ostaja povečana, bo rast BDP letos blizu napovedane v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2019. To so ključne ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki smo ga danes izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Povečana negotovost v evrskem območju traja že dalj časa in je povezana predvsem z izstopom Združenega kraljestva iz EU, protekcionističnimi ukrepi, globalno upočasnitvijo gospodarske rasti in geopolitičnimi napetostmi. To negativno vpliva na vrednosti kazalnikov razpoloženja. Ob upočasnitvi rasti aktivnosti v prvi polovici leta so mednarodne institucije tako od poleti znižale napovedi gospodarske rasti evrskega območja za letos in prihodnje leto. Mednarodne institucije (EK, OECD in IMF) evrskemu območju za prihodnji dve leti v okviru osrednjega in s tem najbolj verjetnega scenarija napovedujejo stabilno gospodarsko rast, za svetovno gospodarstvo pa njeno rahlo krepitev. Tveganja slabšega izida pa ostajajo povečana, na kar smo opozorili že v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2019.

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju aktivnost nadalje okrepila v večini storitvenih dejavnosti, po ugodnem začetku leta pa se je gradbena aktivnost zmanjšala. Nadalje se je povečal prihodek v trgovini in večini tržnih storitev. Še naprej se je okrepila tudi proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnosti, v srednje tehnološko zahtevnih panogah pa se je pod vplivom umirjanja rasti tujega povpraševanja rast zaustavila. Z zniževanjem gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah povezujemo tudi precejšnjo upočasnitev rasti izvoza blaga (poleg izvoza vozil) v segmentu proizvodov za vmesno uporabo. Aktivnost v gradbeništvu se je po ugodnem začetku leta postopno zniževala. Najbolj intenzivno je bilo znižanje v gradnji nestanovanjskih stavb, kar je povezano s poslabšanimi pričakovanji poslovnega sektorja in njihovo investicijsko aktivnostjo. Spodbuden pa je podatek, da se vrednosti kazalnikov zaloge pogodb in novih pogodb, ki naj bi nakazovale prihodnjo gradbeno aktivnost, letos krepijo. 

 

Ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka se povečuje tudi trošenje gospodinjstev. Razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Število delovno aktivnih dosega rekordno visoke vrednosti, padanje števila registrirano brezposelnih se počasi umirja. V prvih treh četrtletjih je rast plač, predvsem zaradi visoke rasti v sektorju država, presegla rast izpred leta. Skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev ter na novo odobrenimi potrošniškimi krediti se je rast trošenja gospodinjstev v tretjem četrtletju nadaljevala. Okrepili so se predvsem nakupi netrajnih proizvodov in storitev, rast nakupov trajnih dobrin pa se je letos umirila. Potrošniki so namreč vse manj optimistični glede obetov v gospodarstvu, kar se med drugim odraža v nadaljnji rasti varčevanja gospodinjstev.

Medletna rast cen je novembra ostala umirjena. Rast cen blaga se je nadalje nekoliko upočasnila. Solidno trošenje gospodinjstev vpliva na medletno višje cene storitev, povečale so se predvsem cene storitev, povezanih s stanovanjem in gostinstvom. Novembra so se dvignile tudi premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Presežek konsolidirane bilance je bil v prvih desetih mesecih nižji kot lani, rast prihodkov letos zaostaja za rastjo izdatkov. Nižja rast prihodkov je predvsem posledica medletno nižjih nedavčnih prihodkov in prihodkov iz EU. Nekoliko nižja je tudi rast davčnih prihodkov, kot posledica sprememb pri obdavčitvi regresa in nižje rasti domače potrošnje. Okrepljena rast odhodkov pa je povezana predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti v javnem sektorju ter ukrepi na področju socialnih transferjev. Višja je tudi rast vplačil v proračun EU. Rast investicij se je v primerjavi z lanskim letom znižala nekoliko bolj, kot je bilo načrtovano.