Ekonomsko ogedalo: V tretjem četrtletju nadaljevanje široko osnovane gospodarske rasti

V evrskem območju se je gospodarska rast v tretjem četrtletju nadaljevala; mednarodne institucije so jeseni precej izboljšale napovedi za evrsko gospodarstvo v letošnjem in prihodnjem letu. V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala visoka gospodarska rast, ki ostaja široko osnovana. Ob ugodnih gospodarskih razmerah in visokem povpraševanju po delu se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo, rast plač pa ostaja zmerna.

Celotna publikacija Ekonomsko ogledalo

V evrskem območju se je gospodarska rast v tretjem četrtletju nadaljevala; mednarodne institucije so jeseni precej izboljšale napovedi za evrsko gospodarstvo v letošnjem in prihodnjem letu. Gospodarska rast se je nadaljevala v vseh naših glavnih trgovinskih partnericah iz evrskega območja, poleg izvoza je k temu prispevalo predvsem večje domače povpraševanje. Napovedi rasti BDP evrskega območja za letos in prihodnje leto so višje, kar je predvsem posledica višje rasti od pričakovanj in ugodnih gospodarskih obetov. Tveganja za rast so večinoma uravnotežena.

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala visoka gospodarska rast, ki ostaja široko osnovana. K rasti BDP tudi v letošnjem letu največ prispeva izvoz, medletno višje ostajajo tudi vse komponente domače potrošnje. Izboljševanje razmer na trgu dela in razpoloženja med potrošniki prispeva k nadaljevanju rasti zasebne potrošnje in lani začete rasti stanovanjskih investicij. Medletno višje ostajajo tudi investicije v opremo in stroje ter letos ponovno oživljene investicije v inženirske objekte. Gospodarska rast v Sloveniji še naprej presega rast evrskega območja, s čimer je Slovenija zaprla zaostanek glede na predkrizno raven, ki je bil zaradi globljega padca BDP v začetnih letih krize večji kot v evrskem območju.

Ob ugodnih gospodarskih razmerah in visokem povpraševanje po delu se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo, rast plač pa ostaja zmerna. Število delovno aktivnih še naprej narašča v večini dejavnosti in dosega raven, primerljivo z letom 2007. Podjetja pa se vedno bolj soočajo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. V nekaterih dejavnostih se tako še naprej krepi zaposlovanje tujcev. Zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost prispevata k zmanjševanju števila brezposelnih. Konec novembra je bilo v evidenci prijavljenih 82.415 oseb, kar je 14,9 % manj kot v enakem mesecu lani. Rast plač ostaja zmerna. V prvih devetih mesecih se je v javnem in zasebnem sektorju povečala za okoli 2,5 %.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin ostaja razmeroma nizka. K rasti največ prispevajo cene energentov in storitev, novembra pa se je okrepil prispevek cen hrane. Prispevki drugih skupin ostajajo razmeroma nizki. Gibanje osnovne inflacije pa ne nakazuje večjih pritiskov na rast cen.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je oktobra nadaljevala. Še naprej postopoma narašča obseg kreditov gospodinjstvom, najbolj potrošniških. Od sredine leta se krepi tudi obseg kreditov podjetjem. To je po naši oceni predvsem posledica nadaljnjega umirjanja razdolževanja, saj je obseg novega kreditiranja v zadnjih mesecih nekoliko upadel.

Ob ugodnih gospodarskih gibanjih in zmerni rasti odhodkov je javnofinančni saldo po denarnem toku v prvih devetih mesecih dosegel presežek v višini 0,1 % BDP. Visoko rast prihodkov podpirajo predvsem ugodne gospodarske razmere, v tretjem četrtletju pa so bili po daljšem obdobju medletno višji tudi prihodki iz EU sredstev. Rast odhodkov izhaja zlasti iz rasti sredstev za zaposlene, nekaterih transferjev (pokojnine, boleznine) ter izdatkov za blago in storitve. Ob koncu leta je pričakovana okrepitev rasti odhodkov.